VSL sklep Cst 555/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je s sklepom: 1.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico, 2.) za upravitelja je imenovalo K. B. in 3.) ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register.

Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila zaradi bistvenih postopkovnih kršitev, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe določil ZFPPIPP. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže oziroma da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku postopka osebnega stečaja še preden se je dolžnica v ponovljenem postopku sploh lahko izjavila, zaradi česar naj bi bila kršena njena pravica do izjave oziroma ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V okviru ponovnega odločanja o zadevi bi prvostopno sodišče moralo določiti narok, na katerem bi se sporna vprašanja dodatno obravnavala in bi se v ta namen izvajali dokazi. S tem, ko je prvostopno sodišče izpodbijani sklep izdalo brez izvedbe ponovnega naroka, je po mnenju pritožnice zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka določa ZFPPIPP v 235. členu. Po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP, če dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka vloži ugovor iz drugega odstavka 235. člena tega zakona, mora sodišče razpisati narok za začetek stečajnega postopka. Po določilu petega odstavka cit. člena na naroku za začetek stečajnega postopka sodišče izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka. V primeru dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je torej narok obligatoren.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče sicer opravilo narok, vendar je s sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnico, na pritožbo upnika pa je bila navedena odločba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom v smislu 356. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. V ponovljenem postopku pa je (druga) sodnica izdala sklep o začetku postopka osebnega stečaja, brez da bi opravila nov narok.

Kadar se zaradi predodelitve zadeve zamenja sodnik, je treba narok začeti znova. Če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na naroku, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se upošteva po uradni dolžnosti. Pritožniku se na to kršitev niti ni treba sklicevati, saj nanjo pazi sodišče druge stopnje uradoma.

Glede na navedeno je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, ker je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ker kršitve postopka glede na njeno naravo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaradi spremembe sodnice razpisati narok v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZFPPIPP.