VSRS Sodba IV Ips 104/2014

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Komisija za preprečevanje korupcije (prekrškovni organ) je storilcu B. S. kot odgovorni osebi - županu Občine B. izdala odločbo o prekršku zaradi dvajsetih prekrškov po desetem odstavku 77. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) ter petnajstih prekrškov po dvanajstem odstavku 77. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK-B). Za vsak posamezni prekršek je določila po 400,00 EUR globe in izrekla enotno globo v višini 14.000,00 EUR.

Okrajno sodišče v Celju je zahtevo za sodno varstvo storilca zavrnilo kot neutemeljeno ter mu naložilo plačilo sodne takse.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitve drugega odstavka 27. člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) na način iz 4. in 5. točke 156. člena ZP-1. Prekrškovni organ

je napačno razlagal in uporabil določbo drugega odstavka 27. člena ZP-1, ker je glede dopustne zgornje meje enotne sankcije za osnovo odločanja vzel največjo mero posamezne

vrste sankcije, določene v četrti alineji drugega odstavka 17. člena ZP-1, namesto največje mere konkretnih sankcij, ki sta predpisani v desetem odstavku 77. člena

ZIntPK in dvanajstem odstavku 77. člena ZIntPK-B.

Vrhovnemu sodišču predlaga, da v skladu s prvim odstavkom 426. člena

Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)

v zvezi s 171. členom ZP-1 spremeni izpodbijano odločbo prekrškovnega organa tako, da storilcu prekrškov izreče enotno globo v višini 8.000,00 EUR ali podredno, da odločbo o prekršku razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu in njegovi zagovornici, ki se v izjavi z dne 9. 1. 2015 pridružuje navedbam v zahtevi.

B.

4Če storilec z enim ali več dejanji stori več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, se po prvem odstavku 27. člena ZP-1 določi najprej sankcijo za vsak

posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. V skladu z drugim odstavkom tega člena se v primeru, ko so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. Kot je Vrhovno sodišče presodilo že v sodbah IV Ips 55/2007 z dne 18. 3. 2008 in IV Ips 9/2014 z dne 18. 2. 2014, citirana določba pomeni, da je maksimum izrečene enotne globe omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z

dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru.

5V konkretnem primeru je prekrškovni organ z odločbo o prekršku ugotovil, da je storilec B. S. kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti storil

dvajset prekrškov po desetem odstavku 77. člena ZIntPK in petnajst prekrškov po dvanajstem odstavku 77. člena ZIntPK-B, za katere je predpisana globa v razponu

od 400,00 do 4.000,00 EUR. Storilcu je bila za vsak posamezni prekršek najprej določena globa v višini 400,00 EUR, nato pa mu je bila izrečena enota globa v višini 14.000,00 EUR. Za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek, se lahko skladno z določbo četrte alineje drugega odstavka 17. člena ZP-1 z zakonom ali uredbo vlade predpiše globa v razponu od 40,00 do 10.000,00 EUR. Najvišja mera enotne globe, ki se lahko izreče odgovorni osebi samoupravne lokalne skupnosti, je torej glede na določbo drugega odstavka 27. člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 17. člena ZP-1 20.000,00 EUR.

6Iz navedenega izhaja, da je prekrškovni organ z izrekom enotne globe v višini 14.000,00 EUR pravilno uporabil drugi odstavek 27. člena ZP-1 v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 17. člena ZP-1. Prekrškovni organ je kot najvišjo mero dopustne enotne globe pravilno štel dvakratnik splošnega maksimuma globe iz četrte alineje drugega odstavka 17. člena ZP-1, torej 20.000,00 EUR, ne pa dvakratnika posebnega maksimuma globe iz desetega odstavka 77. člena

ZIntPK in dvanajstega odstavka 77. člena ZIntPK-B, ki znaša 8.000,00 EUR.

C.

7Po ugotovitvi, da uveljavljana kršitev drugega odstavka 27. člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 17. člena ZP-1 ni podana (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).