VSL sklep II Cp 2233/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke plačilo avtorskega honorarja 322.357,05 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter dostavo sporedov vseh uporabljenih del na prireditvah, izvedenih od 6.8. do 10.8.2012.

2Tožeča stranka v pritožbi predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek prekine po tretjem odstavku 205. člena ZPP in tožeči stranki omogoči nadaljevanju postopka po prvem odstavku 442. člena ZFPPIPP. Navaja, da ta določba ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane pravne osebe za dolgove izbrisane družbe in s tem pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper družbenike. Dovolj je, da tožeča stranka napravi tožbo sklepčno, če jo popravi tako, da plačilo svoje terjatve zahteva od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na ugotovitev, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in da nima pravnih naslednikov, zaradi česar je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje tožbe. Tožena stranka je bila namreč tekom tega postopka z dnem 6.5.2014 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, Srg 2014/11345, z dne 14.3.2014.

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe tožeči stranki pravilno pojasnilo, zakaj svoje terjatve ne more uveljavljati več od aktivnih družbenikov tožene stranke po njenem izbrisu iz sodnega registra. Z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je začel veljati 17.11.2011, so namreč na podlagi 18. člena ZPUOOD med ostalim prenehale veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Te določbe pa so določale, kdo je aktivni družbenik in njihovo odgovornost za izpolnitev neporavnanih obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba na dan izbrisa, do svojih upnikov. Ustavno sodišče je sicer razveljavilo določbe 1. do 17. člena ZPUOOD(1), vendar je določbo 18. člena tega zakona ohranilo, kar pomeni, da od 17.11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več(2).

6Na podlagi 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP ima tožeča stranka možnost zahtevati plačilo terjatve od osebno odgovornih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, saj izbris iz sodnega registra ne vpliva na to pravico upnika. Ne more pa na tej podlagi zahtevati prekinitve postopka. Uporaba določb o prekinitvi in nadaljevanju postopka (205. in 208. člen ZPP) ne pride v poštev, saj se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati(3). Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti. Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilno oprta na določbo petega odstavka 81. člena ZPP.

7Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

---------------

(1) Odločba Ustavnega sodišča RS U – I – 307/11.

(2) Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 88/2013.

(3) Odločba VSL II Cpg 595/2013.