UPRS sklep IV U 11/2014

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS, je s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 0610-2921/2012-117-21018 z dne 30. 8. 2013, v 1. točki izreka ugotovil, da je postala odločba Tržnega inšpektorja, Tržnega inšpektorata RS, Območna enota Kranj, št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012, s katero se je v 2. točki izreka zavezancu, gospodarski družbi A. d.o.o., ..., odredilo, da odpravi neskladnosti pri stroju - aseptični polnilni stroj proizvajalca B. Limited Company Bolgaria, ki je bil dobavljen družbi C. d.o.o., tako, da zanj zagotovi, da ga spremlja ES izjava o skladnosti ter navodila v slovenskem jeziku, izvršljiva 30. 11. 2012 in se dovoljuje njena izvršba. V 2. točki izreka je prvostopenjski organ določil naknadni rok za izpolnitev obveznosti; v 3. točki izreka v primeru neravnanja z 2. točko izreka zagrozil z uporabo prisilnega sredstva, denarne kazni, v znesku 1.000 EUR in v 4. točki odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

2Drugostopenjski upravni organ, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je pritožbo zoper prej navedeni sklep, kot neutemeljeno, zavrnil.

3Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep izhaja iz stališča, da je odločitev Tržnega inšpektorata RS št. 0610-2921/2012-9-30007 v 2. točki izreka izvršilni naslov. Odločba z dne 18. 7. 2012 bi morala biti pravnomočna in dokončna, to pa ni postala, ker je Upravno sodišče RS dne 11. 6. 2013 odločilo le, da se tožbi ugodi in se odločba z dne 18. 7. 2012 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Pravno sredstvo zoper sodbo Upravnega sodišča RS z dne 11. 6. 2013 ni bilo uporabljeno, ker je inšpektorat izdal odločitev o tem, da se postopek zoper družbo A. d.o.o., voden zaradi vsebine iz 2. točke izreka odločbe z dne 18. 7. 2012, ustavi. Res je sicer, da je bila zaradi pritožbe družbe C. d.o.o. kasneje, izven roka za vlaganje pravnega sredstva zoper sodbo Upravnega sodišča RS z dne 11. 6. 2013 vložena pritožba in ji je ministrstvo ugodilo in res je tudi, da je družba A. d.o.o. pri Upravnem sodišču RS vložila predlog za dopolnitev sodbe, ki ga je sodišče s sklepom z dne 14. 11. 2013 zavrglo zaradi zamude roka iz 325. člena Zakona o pravdnem postopku.

4Glede na vse navedeno odločba Tržnega inšpektorata z dne 18. 7. 2012 v 2. točki izreka ni izvršljiva in zato ni zakonit niti izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Iz navedenega razloga tožnik sodišču predlaga, da po razpisu obravnave in izvedbi dokaznega postopka tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem nasprotuje tožbenemu predlogu. Pojasnjuje, da se izvršuje 2. točka izreka odločbe z dne 18. 7. 2012 in navaja, da po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena. Ta akt namreč ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, ki ga za vodenje upravnega spora zahteva ZUS-1. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, z 2. točko izreka inšpekcijske odločbe z dne 18. 7. 2012, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z dne 30. 8. 2013. S tem sklepom je bilo ugotovljeno zgolj, da je 2. točka inšpekcijske odločbe z dne 18. 7. 2012 postala izvršljiva, zato je bila dovoljena njena izvršba. Z izpodbijanim sklepom se tako prisilno izvršuje tožniku naložena obveznost in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikov pravni položaj, ki je bil vzpostavljen že z 2. točko izreka odločbe z dne 18. 7. 2012.

K I. točki izreka:

6Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7Iz tožbenih navedb in upravnega spisa izhaja, da tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe. Po določbi 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz navedene določbe 2. člena ZUS-1 torej izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8S spornim sklepom je prvostopenjski organ, na podlagi določbe 290. in 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pričel postopek izvršbe. V obravnavanem primeru se izvršuje 2. točka izreka odločbe Tržnega inšpektorja, Tržnega inšpektorata RS, Območna enota Kranj, št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012, ki je tudi pristojen organ za upravno izvršbo v tem primeru. Pravilno je bila uporabljena določba prvega odstavka 290. člena ZUP, ki določa, da mora sklep o dovolitvi izvršbe vsebovati ugotovitev, da je postala odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva in se določi način izvršbe. Tako je v obravnavanem primeru prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je postala odločba Tržnega inšpektorja, Tržnega inšpektorata RS, Območna enota Kranj, št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012 v 2. točki izreka izvršljiva 30. 11. 2012 ter tudi določil način izvršbe.

9S sklepom o dovolitvi izvršbe torej glede na določbo 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno v odločbi št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov, kar potrjujejo tudi listine upravnega spisa. Iz teh listin izhaja, da je bila odločba Tržnega inšpektorja, Tržnega inšpektorata RS, Območna enota Kranj, št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012 (ki je v 3. točki izreka določila rok za izvršitev odločbe 20 dni po vročitvi odločbe), tožniku vročena 30. 7. 201. Dne 26. 10. 2012 je o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo odločilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in pritožbo zavrnilo. Odločba je bila strankam vročena 9. 11. 2012. O tožbi zoper izpodbijano odločbo z dne 18. 7. 2012 je odločalo Upravno sodišče RS s sodbo IV U 230/2012-24 z dne 11. 6. 2013, ki je tožbi ugodilo in odpravilo 1. točko izreka odločbe št. 0610-2921/2012-9-30007 z dne 18. 7. 2012 in v tem delu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek odločanje ter v 13. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, zakaj ni odpravilo tudi 2. točke izreka odločbe z dne 18. 7. 2012. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno ugotovil, da je postala odločba z dne 18. 7. 2012 izvršljiva.

10Sklep o dovolitvi izvršbe tako predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbe 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga tudi s tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Takšno je tudi stališče sodne prakse (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 449/2012 z dne 25. 4. 2013).

11Ker v zadevi niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi tožnika, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Tožnik in tožena stranka sta zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.