VSRS Sklep X Ips 273/2014

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Kranj, št. 330-499/2012 z dne 26. 11. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel za promet s tam navedenim kmetijskim zemljiščem, sklenjen med tam navedenimi prodajalci in A. A. kot sprejemnikom ponudbe, ter odločil, da se pravni posel za isto kmetijsko zemljišče med tam navedenimi prodajalci in revidentko kot sprejemnico ponudbe ne odobri. V postopku je bilo ugotovljeno da oba sprejemnika ponudbe uveljavljata predkupno pravico kot kmeta mejaša, da obema kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost ter da oba zemljišče sama obdelujeta. V takem primeru kupca določi prodajalec (23. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ), ki je kot kupca določil A. A. Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-4/2013 z dne 23. 8. 2013, revidentkino pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1)

7Revidentka kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje: „Ali je v postopku nakupa kmetijskih zemljišč, pri katerem konkurirata dva ali več lastnikov sosednjih zemljišč s statusom kmeta, katerem kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, mogoče priznati isti vrstni red kmetu, katerega zemljišče je od zemljišča, ki se prodaja, ločeno s potjo, kot kmetu, katerega zemljišče meji neposredno na prodajano kmetijsko zemljišče?“.

8Vprašanje, ki ga revidentka navaja, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. O tem vprašanju je namreč Vrhovno sodišče že odločilo. V odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 je sprejelo stališče, da se za kmeta mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč.(2) To pomeni, da sta tako kmet, katerega zemljišče meji neposredno na prodajano zemljišče, kot tudi kmet, katerega zemljišče je od prodajanega zemljišča ločeno z javno potjo, uvrščena na isto prednostno mesto, zato se pravica do nakupa določi po vrstnem redu, določenem v drugem odstavku 23. člena ZKZ. V primeru, da oba izpolnjujeta pogoje iz 1. in 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ, tako kot je to v obravnavani zadevi, pa kupca izbere prodajalec (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Glede na že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča, revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.(3)

9Glede na navedeno pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10Revidentka tudi ni izkazala, da je v obravnavni zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, bi moral revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. V okviru trditvenega bremena mora navesti, kakšne konkretne posledice mu bodo zaradi izpodbijane odločitve nastale, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. V okviru dokaznega bremena pa mora svoje navedbe vsaj verjetno izkazati.(4)

11Revidentka je glede zelo hudih posledic navedla, da ji je nastala zelo huda in nenadomestljiva škoda, saj je priložnost za nakup kmetijskega zemljišča, ki celo meji na zemljišče v njeni lasti, izjemno redka in da zemljišče potrebuje za preživetje in za razvoj kmetije. Ta edinstvena, neponovljiva in ključna priložnost pa ji je bila z izpodbijano odločbo odvzeta.

12Glede na že pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (4. in 10. točka te obrazložitve) revidentka s temi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala. Ker pa je pravno veljaven nakup kmetijskega zemljišča in gozda odvisen od predkupne pravice in odobritve pravnega posla, kar je odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev, posledice, ki so nastale, niso neposredne posledice izpodbijanega akta, temveč ZKZ. Samo to, da se revidentkino pričakovanje, da bo lahko kupila prodajano zemljišče, ni uresničilo, pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.(5)

13Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Enako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS X Ips 8/2013.

(3) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2009, X Ips 86/2010, X Ips 123/2010, X Ips 482/2011, X Ips 21/2011, X Ips 355/2012, X Ips 309/2013, X Ips 151/2014 in druge.

(4) Enako tudi odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012 in druge.

(5) Odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 535/2007, X Ips 149/2009, X Ips 201/2009, X Ips 97/2011, X Ips 232/2011 in druge.