UPRS sodba I U 648/2013

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-04-0828-F001/11 z dne 11. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil: - da mora tožnik na parc. št. 1035/4 in 1035/5, k.o. ..., GGE ..., odd. 76B13 obnoviti gozd na površini 0,68 ha, in sicer sadnjo sadik višine in starosti, ki so navedene v tabeli pod točko c) izreka te odločbe, pri čemer mora biti delo opravljeno do 15. 4. 2012 (točka a) 1. točke izreka); da mora 680 kosov sadik bukve obeležiti tako, da se pri vsaki sadiki v zemljo stabilno zabije hrastov ali kostanjev količek višine 60-80 cm, delo pa mora biti opravljeno neposredno po opravljeni sadnji, najkasneje do 25. 4. 2012 (točka b) 1. točke izreka); da je treba površino posaditi s sadikami drevesnih vrst ustreznega porekla in števila, in sicer: bukve v starosti 2+0 (višina 50 + cm), 2000 sadik/ha, skupaj 680 sadik ter smreka v starosti 2+2 (višina 30-50 cm), 2000 sadik/ha, skupaj 680, pri čemer se sadike nabavijo v drevesnici z registracijo za vzgojo gozdnega reprodukcijskega materiala (točka c) izpodbijane odločbe); v točki č) izreka je podrobno opredeljen način sadnje v prejšnji točki izreka navedenih sadik; - da je potrebno za sadike pred pričetkom sadnje dreves pridobiti in posredovati na Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Krajevna enota ..., ustrezna spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala (2. točka izreka izpodbijane odločbe). V obrazložitvi upravni organ navaja, da je bilo po opravljenem terenskem ogledu ugotovljeno, da je lastnik predmetnega gozda – tožnik poleg s strani revirne gozdarke skupno označenega drevja za posek dal posekati še preostala, za posek neoznačena drevesa ter da je v oktobru 2010 na površini 0,68 ha z mulčanjem mladovja ogrozil nadaljnji obstoj gozda. Sklicuje se na določbo 16. točke 3. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) ter na 23. člen istega zakona ter navaja, da glede nato, da je tožnik s protipravnim dejanjem povzročil opustošenje gozda na v izreku navedenih parcelah, je obnova gozda z izvedbo v izreku napisanih gojitvenih del nujna za čimprejšnjo vzpostavitev biološkega ravnovesja in novega sestoja, ki bo zmogel opravljati opredeljene funkcije.

2Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper prvostopno izpodbijano odločbo zavrnil. Meni, da je iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, da mora tožnik izvesti obnovo opustošenega gozda tako, da zasadi drevesne sadike iz izreka odločbe. Sklicuje se na določbe 15. točke 3. člena in na 23. člen ZG ter odgovarja na pritožbene navedbe, in sicer, da ZG sicer res ne določa podrobnejših meril glede obnove gozda, so pa podrobnejši pogoji navedeni v podzakonskih predpisih. Na podlagi ZG so bili sprejeti nekateri predpisi, ki med drugim določajo tudi smernice za obnovo opustošenega gozda (npr. Pravilnik o varstvu gozdov). Izpostavlja tudi, da je prvostopenjski organ opravil terenski ogled gozda (zapisnik z dne 5. 5. 2011), kjer je bil navzoč tudi tožnik.

3Tožnik prvostopenjsko odločbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, saj meni, da se je zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. Nikjer iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni bilo razvidno, zakaj konkretno se tožniku nalaga obveznost zasaditve 680 sadik bukev in 680 sadik smreke, zakaj v odrejeni starosti, zakaj je potrebno obeleževanje sadik bukve in zakaj je potrebno saditi z razmakom zgolj 2 m ter zakaj naj bi bila ravno ta dela potrebna za zagotovitev trajnosti in biološke stabilnosti gozda. Iz obrazložitve ne izhaja, zakaj naj bi bila ta dela nujna in zakaj je mogoče obnovitev gozda doseči zgolj s temi deli in zakaj ne z drugimi. Iz dejstva, da je tožnik povzročil opustošenje gozda, izhaja zgolj to, da je potrebna obnova le-tega. Torej je treba gozd vzpostaviti največ v stanje, kot je bilo pred opustošenjem oziroma stanje, ki bo zagotovilo vzpostavitev biološkega ravnovesja gozda. Nikakor pa iz tega dejstva, kakor tudi iz 23. člena ZG, ne izhaja, da je obnova gozda potrebna z izvedbo vseh del, ki jih je organ prve stopnje naložil tožniku v izreku izpodbijane odločbe. Tudi drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi ni navedel podzakonskih predpisov in določil, na podlagi katerih naj bi bila izdana izpodbijana odločba. Poudarja tudi, da se pritožbeni organ sploh ni opredelil do očitanega nepopolnega in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Torej niti prvostopni, niti drugostopni organ svoje odločitve nista obrazložila na način, da bi tožnik lahko preveril, ali je organ prve stopnje res popolno in pravilno ugotovil dejansko stanje in da bi lahko ugotovil, kateri so bili odločilni razlogi, ki so narekovali sprejeto odločitev in katere predpise in določila je prvostopenjski organ pri svoji odločitvi uporabil. V zvezi z nepopolno in napačno ugotovitvijo dejanskega stanja tožnik zatrjuje, da nikakor ni krčil gozda na površini 0,68 ha, kot je to ugotovil prvostopenjski organ, ampak je bila ta površina bistveno manjša - tožnik jo je ocenil na nekje 0,50 ha. Izpostavlja tudi, da ni posekal tolikšnega števila dreves, kot bi jih moral posaditi (1360) na podlagi izpodbijane odločbe, ampak je posekal polovico manj dreves, saj pred sečnjo gozd ni bil tako gosto zaraščen. Izpostavlja tudi, da v njegovem gozdu niso rasle zgolj bukve in smreke, ampak tudi javor in hrast, zato ne razume, zakaj bi moral zdaj saditi zgolj bukve in smreke in kateri predpis to predpisuje. Tako mu izpodbijana odločba nalaga nesorazmerne obveznosti. Poleg tega pa so od nedovoljene sečnje do danes minila že tri leta in v tem času se je gozd že večinoma sam obnovil. Zato predlaga, da se v ponovljenem postopku opravi ponoven ogled gozda ter pravilno ugotovi, kakšna obnova gozda je potrebna v smislu, da se bo zagotovilo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje funkcij tega gozda. V zvezi z rokom izpolnitve obveznosti pa v tožbi navaja, da je drugostopenjski organ o njegovi pritožbi odločil po poteku izpolnitvenih rokov iz izpodbijane odločbe. Po vsem povedanem sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka za zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je tožnik sporni gozd na parc. št. 1035/4 in 1035/5 k.o. ..., katerih lastnik je, posekal oziroma opustošil. Takšni ugotovitvi izpodbijane odločbe namreč tožnik ne oporeka oziroma to v tožbi tudi navaja (glej drugi odstavek na 3. strani tožbe). Sporen pa je obseg poseka, saj tožnik zatrjuje, da je površina, na kateri je gozd posekal, manjša kot 0,68 ha (tožnik jo ocenjuje na 0,50 ha) ter način izvedbe obnove gozda, kot je določen v izpodbijani odločbi.

7Po določbi prve alineje prvega odstavka 5. člena ZG se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodnja funkcija; zato mora lastnik gozda z gozdovi gospodariti v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu. Po določbi 15. točke 3. člena ZG je opustošen gozd gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena tega zakona mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo.

8Sodišče ugotavlja, da tožnik utemeljeno ugovarja, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe namreč ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik. Po določbi prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Kot že povedano pa izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Ugotovljenih nepravilnosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, čeprav je tožnik takšno kršitev zatrjeval in uveljavljal že v pritožbi. Pritožbeni organ tudi ni navedel določb predpisov, ki so narekovali sprejeto odločitev. V drugostopenjski odločbi je zgolj navedel, da sicer res ZG sam ne določa podrobnejših meril glede obnove gozda, da pa so podrobnejši pogoji navedeni v podzakonskih predpisih, ki so bili sprejeti na podlagi ZG in ki med drugim določajo tudi smernice za obnovo opustošenega gozda, npr. Pravilnik o varstvu gozdov. Vendar pa takšna navedba po presoji sodišča ne zadostuje, saj niti ni navedeno konkretno, na katere določbe tega predpisa (če sploh) je organ oprl svojo odločitev. Po povedanem izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, pomembnih za odločitev, zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga, sodišče ostalih tožbenih ugovorov ni presojalo.

9Po navedenem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker je zadeva vrnjena organu v ponovni postopek, bo le-ta moral dejansko stanje ugotavljati na novo.

10Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče mu je priznalo tudi 20 % DDV, ker je njegova pooblaščenka zavezanka za DDV.