3. člen ZG
Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1.Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
2.Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.
3.Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).
4.Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.
5.Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko – zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.
6.Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.
7.Izbira dreves za možni posek je gojitveno – negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.
8.Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
9.Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).
10.Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.
11.Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.
12.Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.
13.Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
14.Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.
15.Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.
16.Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
17.Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.
18.Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.
19.Varstvena dela so:
- preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);
- sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);
- spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;
- dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).
20.Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.
21.Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.
22.Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
23.Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.
24.Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.
25.Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.
26.Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.
27.Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.
28.Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.
29.Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.
30.Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.
31.Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.
32.Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU.
33.Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.
34.Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.
35.Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.
36.Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.
37.Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.
38.Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.
39.Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.
40.Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.
41.Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
42.Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).
43.Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.
44.Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
45.Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
46.Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.
47.Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.
48.Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.
49.Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.
- UPRS Sodba I U 2002/2018-9Upravno sodišče RS · 2019
Sodišče sodi, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati. Tožnica v tožbi ne navaja, da ti razlogi toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na svoje organizacijsko-tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji te odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti, saj je le-te ne odvezujejo v smislu, da ji zakonsko določenih obveznosti kot lastnici gozda ne bi bilo treba izvršiti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Ker tožnica (po oceni sodišča) prepričljivim razlogom toženke, zakaj je določen rok ustrezen in zakaj ga ni mogoče podaljšati, ne ugovarja, to tudi pomeni, da ti razlogi niso sporni.
- UPRS sodba I U 65/2015Upravno sodišče RS · 2015
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja). Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
- UPRS sodba I U 1852/2013Upravno sodišče RS · 2014
Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.
Različice besedila: 8Pokaži ▾
- od 13. 11. 2025 · trenutno
- 26. 7. 2023 – 12. 11. 2025
- 25. 11. 2016 – 25. 7. 2023
- 28. 2. 2014 – 24. 11. 2016
- 2. 8. 2013 – 27. 2. 2014
- 10. 12. 2007 – 1. 8. 2013
- 2. 8. 2002 – 9. 12. 2007
- 17. 6. 1993 – 1. 8. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
10 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 12. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 2002/2018-9Upravno sodišče RS · 10. 12. 2019besedilo 2016–2023
Sodišče sodi, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati. Tožnica v tožbi ne navaja, da ti razlogi toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na svoje organizacijsko-tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji te odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti, saj je le-te ne odvezujejo v smislu, da ji zakonsko določenih obveznosti kot lastnici gozda ne bi bilo treba izvršiti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Ker tožnica (po oceni sodišča) prepričljivim razlogom toženke, zakaj je določen rok ustrezen in zakaj ga ni mogoče podaljšati, ne ugovarja, to tudi pomeni, da ti razlogi niso sporni.
- UPRS sodba I U 65/2015Upravno sodišče RS · 10. 11. 2015besedilo 2014–2016
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja). Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
- UPRS sodba I U 1852/2013Upravno sodišče RS · 4. 2. 2014besedilo 2013–2014
Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.
- UPRS sodba I U 63/2013Upravno sodišče RS · 23. 1. 2014besedilo 2013–2014
Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.
- UPRS sodba I U 648/2013Upravno sodišče RS · 10. 12. 2013besedilo 2013–2014
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik, zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
- VSL sodba II Cp 944/2010Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2010besedilo 2007–2013
Po ZSKZ so postala last občine kmetijska zemljišča in gozdovi po 5. členu ZLNDL in po prvem odstavku 14. člena ZSKZ ter tista kmetijska zemljišča in gozdovi temeljnih organizacij kooperantov, ki so jih te dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način in ležijo na območju občin ter so bila 6. aprila 1941 v lasti občine ter nezazidana stavbna zemljišča, za katerega ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup ali prenos na sklad stavbnih zemljišč in leži na območju občine ter je bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine. Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
- UPRS sodba U 1160/2008Upravno sodišče RS · 10. 11. 2009besedilo 2007–2013
Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo v upravnem postopku. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da so bila izvedena dela nujna za vzdrževanje gozda, preostali del gozda pa naj bi bil posekan že leta 2000, zaradi česar naj bi zadevo v tem delu zastarala. V konkretnem primeru namreč niso predvideni zastaralni roki in sklicevanje na to, da naj bi naložena obveznost zastarala, nima podlage.
- VSM sodba I Cp 1103/2009Višje sodišče v Mariboru · 2. 6. 2009besedilo 2007–2013
AO zavarovanje oziroma AO - plus zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zato škoda, ki nastane pri delu v gozdu s traktorjem, s takšnim zavarovanjem ni krita. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO (oziroma po pogojih AO – plus) zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu. Spravilo lesa iz gozda po „gozdni vleki“, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v skladu z 12. točko 3. člena Zakona o gozdovih „gozdna vlaka“ opredeljena kot objekt v gozdu, ki je del gozdne infrastrukture, namenjene le spravilu lesa iz gozda, je torej del delovnega procesa v gozdu. Zato je nesrečo pri takem opravilu šteti kot delovno nesrečo, ne pa kot prometno nesrečo.
- UPRS sodba in sklep U 1291/2001Upravno sodišče RS · 24. 4. 2002besedilo 1993–2002
ZDen vračanja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov v naravi ne izključuje, to obliko denacionalizacije preprečujejo le ovire, predpisane v določbah ZDen. Po mnenju sodišča gozdovi kot genus, kot vrsta nepremičnin, niso imeli statusa dobrine v splošni rabi v prejšnji družbeni ureditvi in niso naravno javno dobro po novi zakonodaji. Tudi v prejšnjem dvolastninskem sistemu s prevladujočo družbeno lastnino so bili gozdovi tudi v zasebni lasti. Vsak lastninski upravičenec je moral dopustiti dostop in gibanje ter nabiranje plodov itd. (Zakon o gozdovih, Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89). Tudi po veljavnem Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93; v nadaljevanju ZG) je nelastnikom gozdov priznana pravica do prostega dostopa in gibanja, do čebelarjenja, lova in rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali (5. člen). To sicer kaže na splošno rabo, kar je temeljni opredelilni znak javnega dobra, in ki je v pravni teoriji opisana kot anonimna in začasna uporaba javnega dobra v skladu z namenom stvari, ki jo uporabnik izvršuje tako, da s svojo uporabo ne onemogoča drugim vsebinsko enake rabe. Vendar pa je treba upoštevati, da ima gozd
- VSRS Sodba II Ips 52/98Vrhovno sodišče RS · 18. 3. 1999besedilo 1993–2002
Izkoriščanja gozdov na podlagi sprejetih gozdnogospodarskih načrtov ni mogoče šteti za nedovoljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Tožena stranka s tem, ko je po uveljavitvi ZDen na spornih parcelah sekala les, res ni nedopustno razpolagala z nepremičninami oziroma s premoženjem v smislu 88. člena ZDen. Vendar je bila tožeča stranka zato, ker v obdobju po uveljavitvi ZDen ni mogla sama uporabljati in upravljati s spornimi gozdnimi parcelami, oškodovana za korist, ki jo je pridobila tožena stranka s tem, ko je prodala gozdno-lesne sortimente, ki jih je pridobila s sečnjo na spornih parcelah po uveljavitvi ZDen (2.odst. 72. člena ZDen).