VSL sklep II Cp 391/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za ugotovitev nove vrednosti spora in vračila sodne takse.

2Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za ugotovitev nove vrednosti spora in na vračilo sodne takse. Sodišče bi moralo ugotoviti novo vrednost spora za plačilo sodne takse. Tudi nasprotna stranka je navajala, da bo uveljavljala stroške glede na novo vrednost spora 32.600,00 EUR. Navaja, da o umaknjenem delu zahtevka ne bo potrebno soditi niti napisati sodbe, zato bi bilo pravilneje, da se za vrednost spora določi tista vrednost, o kateri se bo razpravljalo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka je v tožbi določila vrednost spornega predmeta v višini 124.104,00 EUR. Z vložitvijo tožbe je nastala tudi taksna obveznost (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Taksa se določa glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1). V skladu z določbo prvega odstavka 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa (načelo enkratnega plačila takse). Tožeča stranka je plačala takso glede na omenjeno vrednost spornega predmeta. Z vlogo z dne 22. 9. 2013 je svoj tožbeni zahtevek delno umaknila. S tem se je spremenila (znižala) vrednost predmeta razpravljanja v pravdnem postopku oziroma vrednost spornega predmeta. Vendar pa navedena okoliščina ne vpliva na spremembo taksne obveznosti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje ostane prvotna vrednost podlaga za plačilo takse, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni (prvi odstavek 32. člena ZST-1). Izjemo od tega pravila določa zakon v primeru, če sodišče ugotavlja vrednost spornega premeta po 31. členu ZST-1 oziroma v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, pa sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost. Drugo izjemo pa določa zakon, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v primeru, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi ne gre za nobeno od navedenih izjem. Okoliščina, da se pravdni stroški odmerjajo od vsakokratne vrednosti spora pa ne more biti podlaga za drugačno razumevanje jasne določbe prvega odstavka 32. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je predlog tožeče stranke za določitev nove vrednosti spora oziroma podlage za plačilo sodne takse in za njeno vračilo zavrnilo.

5Glede na navedeno je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).