VSL sklep II Cp 73/2013

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca razdeli tako, da se proda po vrednosti 149.036,00 EUR, kupnina pa razdeli tako, da pripada predlagateljici 2/10, nasprotnemu udeležencu pa 8/10 kupnine (I. točka izreka). Sodišče je nasprotnemu udeležencu naložilo povrnitev stroškov postopka predlagateljice v znesku 486,67 EUR (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženec in udeleženec, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da zavrne predlog, podrejeno pa, da sklep prvega sodišča razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Navajata, da ni pogojev za vodenje postopka delitve. Nepremičnine, ki so po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 70/2006 z dne 3. 4. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3664/2007 z dne 14. 8. 2007 v solasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca, so v zemljiški knjigi še vedno vpisane kot izključna last udeleženca. Izrek izpodbijanega sklepa je nejasen in neizvršljiv. Zemljiškoknjižna izvedba navedene pravnomočne sodbe ni mogoča, to pa onemogoča tudi vodenje postopka delitve. Sestavni del izreka sodbe P 70/2006 je skica izvedenke geodetske stroke J. A. Iz skice je jasno, da nepremičnina - stanovanjska stavba stoji na javnem dobru, parc. št. 4558 k. o. X. Da bi se lahko identificiral predmet razdružitvenega postopka, bi bila najprej potrebna parcelacija - geodetska odmera, kot izhaja iz sodbe pravdnega sodišča. Tega ni mogoče izvesti, ker stoji stanovanjska stavba na javnem dobru, kjer se nahaja tudi del funkcionalnega zemljišča stavbe. Iz izreka sklepa prvega sodišča izhaja, da je predmet razdružitvenega postopka tudi parc. št. 4558, čeprav je pravdno sodišče glede te parcele zavrnilo tožbeni zahtevek predlagateljice. Parc. št. 4558 je kot javno dobro izvzeta iz pravnega prometa. Izrek sklepa je nejasen tudi zato, ker sploh ni jasno, kaj je predmet razdružitvenega postopka. V izreku sklepa so navedene le parcele, na katerih se nahajajo stanovanjska stavba in funkcionalno zemljišče, ni pa navedena nobena izmera oziroma natančno določeno, kaj je sploh predmet razdružitve. Prodaja nepremičnine na način, kot ga je navedlo prvo sodišče, sploh ni mogoča, saj se morebitni kupec ne bo mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Prvo sodišče pri odrejeni prodaji tudi ni upoštevalo določil drugega odstavka 123. člena ZNP. Sodišče si mora prizadevati, da se stvar prvenstveno razdeli v naravi, če pa to ni mogoče, se opravi civilna delitev stvari. Prvo sodišče je spregledalo, da je nasprotni udeleženec izrazil pripravljenost izplačati predlagateljico, kar pomeni, da je uveljavljal prevzemni interes. Kljub temu pa sklep prvega sodišča ne vsebuje nobenega razloga o tem načinu delitve.

3Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Predlagateljica je navedla v predlogu kot „zainteresirano stranko“ I. S. Iz njenih navedb izhaja, da predloga ni vložila tudi zoper I. S. kot nasprotnega udeleženca, očitno pa je menila, da bi I. S. lahko imel položaj materialnega udeleženca v postopku oziroma osebe, katere pravni interes utegne biti prizadet s sodno odločbo (19. in 20. člen ZNP). I. S. je po svojem pooblaščencu v odgovoru na predlog sprva navedel, da ni „stranka“ (prav: udeleženec) v tem postopku, v nadaljevanju pa je s svojimi pisnimi vlogami (ki so sicer na meji razumljivosti) in izjavami na naroku smiselno podal izjavo, da prijavlja udeležbo v postopku (iz njegovih navedb izhaja, da se upira predlogu predlagateljice, ker meni, da je nepremičnina njegova last in zato meni, da njena delitev ni mogoča). Prvo sodišče je na naroku 5. 3. 2010, nato pa še na naroku 17. 10. 2012, sklenilo, da se „stranska intervencija“ ne dovoli, s čemer je zavrnilo udeležbo I. S. v postopku v svojstvu udeleženca, vendar pa pisnega sklepa (z obrazložitvijo in pravnim poukom - zoper sklep o zavrnitvi udeležbe je dovoljena posebna pritožba - 31. člen ZNP) ni izdalo. V izpodbijanem sklepu je prvo sodišče v obrazložitvi sicer navedlo, da je zavrnilo udeležbo I. S. v tem postopku, v izreku sklepa pa te odločitve ni. Gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa, kar je bistvena kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti tudi iz tega razloga (o ostalih razlogih več v nadaljevanju). V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče ponovno odločiti o dopustitvi udeležbe I. S., upoštevajoč ustrezne določbe ZNP. Glede na nastalo situacijo (zlasti glede na izrek sodbe P 70/2006 in neurejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnin) v tem trenutku ni videti utemeljenih razlogov za zavrnitev udeležbe I. S. v postopku. Z ozirom na obstoječo procesno situacijo je zato treba upoštevati obravnavano pritožbo tudi kot procesno dejanje I. S. (drugi odstavek 200. člena ZPP).

6Pritožnika utemeljeno opozarjata na posamezna sporna vprašanja, ki zadevajo predmet delitve oziroma način razdelitve obravnavanega solastnega premoženja. S pravnomočno sodbo P 70/2006 je bilo ugotovljeno, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec pridobila (kot skupno premoženje) stanovanjsko hišo, stoječo na delu parc. št. 4558 in delu parc. št. 748, obe k. o. X, s funkcionalnim zemljiščem na delih parc. št. 787/1, 748, 749, 750, 97 in 4558, vse k. o. X, kot je razvidno iz skice izvedenke geodetske stroke J. A. z dne 22. 9. 2002 kot sestavnega dela sodbe, pri čemer znašata njuna solastninska deleža 20 % za predlagateljico in 80 % za nasprotnega udeleženca, udeležencu I. S. pa je pravdno sodišče s to sodbo naložilo, da kot zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin (razen parc. št. 4558) na svoje stroške dopusti njihovo odmero po geometru in nato izstavi predlagateljici zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice pri (solastnih) nepremičninah do 20 /100.

7Izrek izpodbijanega sklepa je glede na omenjeno sodbo nedoločen in neizvršljiv ter ne omogoča izvedbe postopka razdelitve solastnih stvari s prodajo po ustreznih določbah ZIZ, kar med drugim pomeni, da solastnih nepremičnin predlagateljice in nasprotnega udeleženca ne bi bilo mogoče izročiti kupcu tako, da bi lahko na njih dosegel vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. Solastnih stvari ne predstavljajo celotne nepremičnine, navedene v I. točki sklepa (neupoštevajoč parc. št. 4558, ki je javno dobro), ampak le njihovi deli, katerih površina je opredeljena v sodbi P 70/2006 (v zvezi s skico izvedenke geodetske stroke), kar iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ne glede na to pa mora biti predmet razdelitve (prodaje), ki je nepremičnina, jasno opredeljen. Tudi v postopku delitve s prodajo po določbah ZIZ je lahko predmet prodaje le nepremičnina kot celota oziroma zemljiška parcela kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (18. člen SPZ, 3. člen ZZK-1). Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da zemljiškoknjižno stanje solastnih nepremičnin še ni urejeno.

8Iz sodbe P 70/2006 je razvidno, da stoji stanovanjska hiša delno tudi na parc. št. 4558 (v obsegu 10 m2) in da predstavlja funkcionalno zemljišče te stanovanjske hiše (ki sta ga po navedeni sodbi pridobila predlagateljica in nasprotni udeleženec) tudi del parc. št. 4558 (v obsegu 28 m2). Kolikor ta sodba „prisoja“ predlagateljici in nasprotnemu udeležencu tudi del parc. št. 4558, ki je javno dobro, nasprotuje kogentnim normam, zato v tem delu sodba ni postala materialno pravnomočna (ne glede na svojo formalno pravnomočnost) in ne povzroča vezanosti na ta del odločitve pravdnega sodišča (predlagateljica in nasprotni udeleženec zato nista pridobila lastninske pravice na teh delih parc. št. 4558).

9Stvar, ki je javno dobro, ni v pravnem prometu, morebitna pogodba o prodaji stvari, ki je izven pravnega prometa, pa je nična. Kolikor stoji stanovanjska hiša na parc. št. 4558, lahko to vodi le do pridobitve stavbne pravice in sicer kot posebne pravice uporabe javnega dobra po tretjem odstavku 271. člena SPZ, ki ni časovno omejena (za razliko od stavbne pravice iz 256. člena SPZ).

10Nasprotni udeleženec ni ugovarjal ugotovljeni vrednosti nepremičnin (149.036,00 EUR). Na naroku 7. 11. 2012 je predlagateljica za primer izplačila pristala na izplačilo 29.807,00 EUR (sorazmerno njenemu solastninskemu deležu 20 %), nasprotni udeleženec pa s tem predlogom ni soglašal, zato prvo sodišče ni imelo podlage za odločitev o delitvi po petem odstavku 70. člena SPZ oziroma se s tem načinom delitve ni bilo dolžno ukvarjati.

11Obstoječa situacija je primerljiva položaju, ko med udeleženci (še vedno) obstaja spor o predmetu delitve, zato v tem trenutku še ni mogoče odločiti o delitvi. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje (354. člen ZPP).

12Za izvedbo postopka delitve solastne stvari bo potrebno predhodno odpraviti zgoraj navedene ovire oziroma urediti zemljiškoknjižno stanje nepremičnin (v skladu s sodbo P 70/2006 in zgoraj navedenimi razlogi). Če v ponovljenem postopku ne bo prišlo do načina delitve po petem odstavku 70. člena SPZ (nasprotni udeleženec v pritožbi znova izraža pripravljenost, da izplača predlagateljico) bo prvo sodišče moralo prekiniti postopek in predlagateljico napotiti na ustrezen postopek za rešitev navedenih vprašanj (primerjaj 9. člen ZNP), s postopkom za delitev pa bo lahko nadaljevalo šele po rešitvi teh vprašanj.