VSL sklep III Ip 3384/2013

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in predmetom z dne 27. 8. 2012 ter sklenilo, da upnik sam krije stroške vloge z istega dne.

2Upnik se je po pooblaščencu zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v celoti ugodi, oziroma da se sklep razveljavi in zadeva vrne v nov postopek, stroški pritožbenega postopka pa se naložijo dolžniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišču prve stopnje očita napačno razlago določb 108. člena ZIZ ter 192. do 199. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in nerazumljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Uveljavlja, da je zemljiško pismo lahko predmet izvršbe, ker samo po sebi in tudi kot vrednostni papir po odredbi predstavlja neko premoženjsko vrednost. Upniki zakonitega imetnika lahko v izvršilnem postopku po takem zemljiškem pismu posežejo. Predlagal je izvršbo na vrednostni papir - zemljiško pismo, izstavljeno v zavarovanje terjatve v znesku 620.000,00 EUR z datumom zapadlosti 14. 3. 2023, in sicer z rubežem in prenosom terjatve iz zemljiškega pisma, ki ga je dolžniku izstavilo zemljiškoknjižno sodišče po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vknjižbe zemljiškega dolga pri nepremičninah ID znak 001 in ID znak 002. Upnik je torej predlagal izvršbo na zemljiško pismo, katerega zakoniti imetnik je dolžnik. Sodišče ni pojasnilo zaključka, da dolžnik zemljiškega dolga ni imetnik zemljiškega pisma. Iz obrazložitve sodišča namreč ne izhaja, da bi bil imetnik zemljiškega pisma kdo drug, razen dolžnika, pomembno pa je, da je ustanovitelj in hkrati imetnik zemljiškega pisma, na katerega želi poseči upnik, dolžnik ter da je zemljiško pismo skladno z določbo drugega odstavka 199. člena SPZ izvršilni naslov in kot tak primeren za poplačilo upnikove terjatve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve so taksativno našteta v 30. členu ZIZ: prodaja premičnin, prodaja nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodaja deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. Po vsebini so torej takšna, da je z njimi mogoče doseči poplačilo upnikove denarne terjatve, kar je edini cilj izvršbe.

5Upnikov predlog z datumom 27. 8. 2012 je v okviru zakonsko opredeljenih sredstev razumeti kot predlog za izvršbo na denarno terjatev dolžnika z rubežem in prenosom terjatve iz vrednostnega papirja. Predlaga namreč način izvršbe, opredeljen v prvem odstavku 104. člena ZIZ (rubež in prenos terjatve) oziroma specialno v 108. členu ZIZ. 108. člen ZIZ opredeljuje rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom, ter terjatve, za uveljavitev katere je sicer potreben ta papir, in sicer tako, da izvršitelj odvzame dolžniku vrednostni papir ali tisti njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev in ga izroči sodišču. Na opisan način pa se sme dovoliti le izvršba, če gre za terjatev iz vrednostnega papirja, ki jo lahko dolžnik uveljavlja zoper svojega dolžnika, torej kadar je vsebina vrednostnega papirja takšna, da se upnik lahko z realizacijo izvršbe z rubežem in prenosom terjatve iz vrednostnega papirja tudi poplača.

6Zemljiško pismo, ki je v skladu z drugim odstavkom 196. člena SPZ sicer ordrski vrednostni papir, prej opisane narave nima. V skladu s prvim odstavkom 196. člena OZ namreč zemljiško pismo izstavi ustanovitelju sodišče, ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjene nepremičnine, potem ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga. Zemljiški dolg pa je v skladu s prvim odstavkom 192. člena SPZ pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Glede na takšno opredelitev je zemljiški dolg oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine (1). V skladu s 194. členom SPZ nastane zemljiški dolg na podlagi enostranskega pravnega posla ustanovitelja, ki je lahko le lastnik nepremičnine (poleg tega pa tudi hipotekarni upnik, ki spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine, svojo hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov). V 199. členu SPZ je urejeno plačilo zemljiškega dolga, in sicer tako, da mora lastnik obremenjene nepremičnine plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma (prvi odstavek), zemljiško pismo je opredeljeno kot izvršilni naslov (drugi odstavek), ne more pa zahtevati poplačila zemljiškega dolga lastnik obremenjene nepremičnine (tretji odstavek).

7Upnik je v konkretnem primeru predlagal rubež in prenos terjatve iz zemljiškega pisma, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče izstavilo dolžniku. Že pojmovno ni mogoče rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zato upnik ne more doseči poplačila svoje terjatve na način, kot je to predlagal. Sam odvzem zemljiškega pisma dolžniku (če ga ni prenesel na drugo osebo) pa tudi ne bi mogel učinkovati kot sredstvo izvršbe tako, da bi upnik lahko dosegel poplačilo svoje terjatve, lahko bi bil preprečen le prenos zemljiškega pisma in s tem zemljiškega dolga (197. člen SPZ), kar ni cilj tega izvršilnega postopka.

8Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dodaja še, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni nerazumljiva, tako da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti, zaradi česar je pritožbeni očitek neutemeljen.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

-----------------------------

(1) Prim. komentar k 192. členu SPZ, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 795.