VSL sklep III Ip 5440/2013

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep z dne 18. 6. 2013 v izpodbijanem zavrnilnem delu (III. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru (red. št. 22 spisa), v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni tako, da se:

- ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep z dne 18. 6. 2013 razveljavi v delu, v katerem je odločeno o zavarovanju upnikove denarne terjatve v višini 6.300.715,08 EUR z zastavno pravico na nepremičninah in na premičninah (prvi odstavek in II. točka izreka) in se predlog tudi v tem obsegu zavrne,

- upniku naloži v osmih dneh dolžniku povrniti 16,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od šestnajstega dne po vročitvi sklepa.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu izpodbijane II. točke izreka (zavrnitev stroškovnega zahtevka preko 16,00 EUR) potrdi.

III. Upnik mora dolžniku v osmih dneh povrniti 33,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od devetega dne po vročitvi sklepa, višji zahtevek pa se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je 18. 6. 2013 s sklepom ugodilo predlogu upnika za zavarovanje denarne terjatve v višini 6.300.715,08 EUR z zastavno pravico na nepremičninah in premičninah (nepravilno v okviru premičnin tudi na poslovnem deležu dolžnika v družbi K. d.o.o., in na nematerializiranih delnicah dolžnika, vpisanih pri Centralno klirinško depotni družbi d.d.) in določilo izvršitelja D.M. (prvi odstavek in II. točka izreka sklepa). V preostalem delu je predlog za zavarovanje zavrnilo (III. točka izreka sklepa).

2Upnik je po pooblaščenki zoper sklep pravočasno vložil ugovor, ki ga je višje sodišče glede na to, da je ugovor pravno sredstvo dolžnika, obravnavalo kot pritožbo (prim. prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pritožuje se zoper zavrnilni del izreka sklepa (III. točka izreka), navaja pa tudi, da sodišče ni odločilo o stroških postopka. Odločitev o zavrnitvi zavarovanja na dveh zemljiških dolgovih in zemljiških pismih izpodbija z očitkom napačnega razumevanja materialnega prava in se sklicuje na sklep naslovnega sodišča Z z dne 12. 4. 2013, na podlagi katerega je upnik že imel zavarovanje z rubežem obeh zemljiških dolgov in zemljiških pisem.

3Dolžnik je zoper sklep o zavarovanju z zastavno pravico vložil po pooblaščencu ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom na red. št. 22 spisa (ker sklep ne vsebuje datuma odločitve, ga višje sodišče označuje opisno oziroma z zaporedno številko v spisu). S tem sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka spremenilo tako, da se vrednost terjatve glasi 6.300.715,08 EUR, torej se izpusti „s pp“ (I. točka izreka), v preostalem pa je ugovor dolžnika zavrnilo in odločilo, da izpodbijani sklep ostane nespremenjen (II. točka izreka).

4Zoper II. točko izreka sklepa na red. št. 22 spisa se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Ponovno opozarja na dejstvo, da iz nobene od tujih sodnih odločb, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, ne izhaja, da bi imel upnik do dolžnika terjatev v znesku 6.300.715,08 EUR. Tuji sodni odločbi se namreč ne glasita na plačilo prej navedenega zneska, niti na plačilo kakšnega drugega zneska v EUR, pač pa nalagata dolžniku plačilo določenih zneskov v novih izraelskih šekelih (NIS). Sklicuje se na 282. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Uveljavlja, da je sodišče dovolilo zavarovanje neobstoječe terjatve.

O pritožbi upnika zoper sklep z dne 18. 6. 2013:

5Pritožba ni utemeljena.

6Že iz razlogov, iz katerih je višje sodišče ugodilo pritožbi dolžnika zoper sklep o ugovoru, je treba zavrniti tudi pritožbo upnika zoper zavrnilni del sklepa z dne 18. 6. 2013, v katerem je vsebovana tudi odločitev o stroških predloga za zavarovanje. Ne glede na navedeno pa višje sodišče pojasnjuje, da je odločitev o zavrnitvi predloga za zavarovanje na zemljiškem dolgu in na zemljiškem pismu utemeljena tudi iz drugih razlogov. ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini (prvi odstavek 240. člena ZIZ), med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga.

7Zemljiški dolg je oblika neakcesorne zastave nepremičnine, torej je instrument za zavarovanje, s katerim lastnik zemljišča zavaruje lasten ali tuj dolg. Za zavarovalni zemljiški dolg gre v primeru, ko obstaja pogodba o zavarovanju obveznosti, če pa te ni, zemljiški dolg sam po sebi nima nobene funkcije in gre za t.i. izolirani zemljiški dolg, pri katerem ne obstajata niti zavarovana terjatev niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga. Izolirani zemljiški dolg, za kakršnega gre v konkretnem primeru, kar je razvidno iz predloga za zavarovanje (12. točka na peti strani), torej ne pomeni obstoja pravice dolžnika, na kateri bi bila lahko ustanovljena zastavna pravica.

8Materialnopravno nepravilno je tudi nadaljnje pritožbeno razlogovanje, da je zemljiško pismo kot vrednostni papir vrsta premičnine, saj ni nepremičnina (18. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Na vrednostnem papirju se v skladu z določbami SPZ (prim. 187. člen in naslednji) sicer lahko ustanovi zastavna pravica, pri čemer pa gre po vsebini za zastavitev pravice, ne pa za zastavitev same listine, ki nima nobene premoženjske vrednosti (1). V primeru izoliranega zemljiškega dolga, ki nima nobene funkcije, tudi zemljiško pismo ne kaže na neko pravno razmerje oziroma pravico.

9V zvezi s sklicevanjem pritožnika na zavarovanje z rubežem obeh zemljiških dolgov in zemljiških pisem na podlagi sklepa sodišča prve stopnje Z z dne 12. 4. 2013 pa višje sodišče odgovarja, da je višje sodišče s sklepom z dne 4. 12. 2013 ugodilo dolžnikovi pritožbi, tako da upnik tudi v zadevi zavarovanja s predhodno odredbo v tem obsegu ni uspel.

10Višje sodišče v odločitev o stroških predloga za zavarovanje, vsebovano v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa, ni posegalo, kljub temu da je upnik s predlogom v postopku na prvi stopnji delno uspel. Končni uspeh v tej zadevi je namreč na podlagi odločitve v II. točki izreka tega sklepa na strani dolžnika.

11Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V odločitvi o glavni stvari je vsebovana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika zoper sklep na red. št. 22 spisa:

12Pritožba je delno utemeljena.

13Zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini oziroma na premičnini je dopustno na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev (prim. 243. in 247. člen ZIZ). V skladu z 239. členom ZIZ se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za izvršbo, če ni posebej drugače določeno. ZIZ v Tretjem delu, v katerem je opredeljeno zavarovanje, ne vsebuje posebnih določb o vsebini sklepa o zavarovanju, razen, da mora biti sklep obrazložen (239.a člen ZIZ), zaradi česar se smiselno uporablja določba 44. člena, ki opredeljuje sklep o izvršbi.

14Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti (2). Sodišče mora preizkusiti utemeljenost predloga za zavarovanje tudi glede usklajenosti zahtevka glede terjatve, ki se naj zavaruje, z izvršilnim naslovom. Če sta zahtevka usklajena, v predlogu dodatna pojasnila niso potrebna, če pa upnik zahteva zavarovanje terjatve, ki je po valuti (ali višini) drugačna od opredeljene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo svoj zahtevek natančneje pojasniti.

15Dolžnik je v ugovoru utemeljeno opozoril, da iz izvršilnega naslova ne izhaja terjatev, kot jo je upnik opredelil v predlogu za zavarovanje. Upnik v predlogu ni pojasnil, na kakšni podlagi zahteva zavarovanje terjatve v višini 6.300.715,08 EUR, pri čemer se je skliceval na izvršilni naslov, ki ga je priložil (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 8. 2012 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 29. 5. 2013). Iz izvršilnega naslova izhaja terjatev 50.000 NIS (novi izraelski šekel) plus DDV, skupaj z dodatkom za indeks rasti cen in zakonskih obresti, na podlagi pravnomočne odločbe,ki jo je 9. 6. 2005 izdalo Okrožno sodišče v Tel Aviv - Yafo, Izrael, ter odškodnina v višini 11.177.088 NIS, skupaj s stroški sodnega postopka in stroški odvetnika v višini 20% od višine prisojene odškodnine, povišane za DDV, vse skupaj povišano za indeks rasti cen in zakonske obresti, na podlagi pravnomočne sodbe istega sodišča z isto številko z dne 19. 1. 2006. Glede na takšno opredelitev terjatve v izvršilnem naslovu in glede na vsebino predloga za zavarovanje, v katerem je upnik le navedel vrednost terjatve 6.300.715,08 EUR, skladnosti predloga z izvršilnim naslovom ni mogoče preizkusiti.

16Dolžnik je v ugovoru kot edini ugovorni razlog uveljavljal, da terjatev v navedenem znesku ne obstaja, zato bi moral upnik na podlagi 58. člena v zvezi z 239. členom ZIZ v odgovoru na ugovor pojasniti vsebino terjatve, katere zavarovanje je predlagal. V skladu s tretjim odstavkom 58. člena v zvezi z 239. členom ZIZ mora namreč upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za zavarovanje, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

17Upniku je bil dolžnikov ugovor vročen v odgovor z danim rokom osem dni in z opozorilom na posledice iz prvega oziroma tretjega odstavka 58. člena ZIZ, iz vročilnice, pripete k list. št. 47 spisa, pa izhaja vročitev ugovora upniku po pooblaščencu 8. 8. 2013. Upnik na dolžnikov ugovor ni odgovoril, tako da je terjatev, katere zavarovanje je predlagal, ostala nepojasnjena in zato ni mogoče zaključiti, da je zahtevek iz predloga skladen z izvršilnim naslovom.

18Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu do ugovora dolžnika v zvezi z obstojem terjatve v znesku 6.300.715,08 EUR ni konkretno opredelilo, ker pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev zavarovanja denarne terjatve pazi sodišče (prve in druge stopnje) po uradni dolžnosti, gre pa za vprašanje materialnega prava, je višje sodišče ob utemeljeni pritožbi spremenilo izpodbijani del sklepa tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico razveljavilo v delu, v katerem je bilo predlogu upnika ugodeno in predlog upnika tudi v tem obsegu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19V odločitvi o zavrnitvi ugovora dolžnika je vsebovana tudi odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka, podanega v ugovoru. Kljub temu, da je dolžnik z ugovorom glede zavarovanja terjatve uspel, pa je višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi povrnitve stroškov v zahtevani višini 4.687,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik v predlogu za povrnitev stroškov le-teh ni opredeljeno navedel, tako da ni zadostil zahtevi iz drugega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedel je le skupni znesek, iz katerega ni razvidno, katere postavke so v zahtevku vsebovane, zaradi česar ni mogoče preizkusiti utemeljenosti zahtevka oziroma potrebnosti priglašenih stroškov. V tem delu je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20Pritožbi pa je ugodilo v delu, v katerem se nanaša na zahtevek za povračilo sodne takse, ki je bila za ugovor plačana v zahtevani višini 16,00 EUR (plačilni nalog na list. št. 33 spisa in dokaz o plačilu na list. št. 46 spisa). V tem obsegu je izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede roka plačila in začetka teka zakonskih zamudnih obresti je višje sodišče sledilo predlogu dolžnika v ugovoru.

21Dolžnik je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, pri čemer je navedel le skupni znesek 9.374,00 EUR in povrnitev sodne takse. Višje sodišče iz prej navedenih razlogov stroškov, zahtevanih v skupnem znesku, dolžniku ni priznalo, saj na podlagi pomanjkljivih trditev utemeljenosti zahtevka ni mogoče preizkusiti. Priznalo je le povračilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR po plačilnem nalogu z dne 30. 9. 2013 in dokazilu o plačilu na list. št. 56 spisa. Odločitev o povrnitvi teh stroškov temelji na drugem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

---------------------------------

(1) Prim. Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 778.

(2) Prim. sklep VS RS II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.