VSL sklep II Ip 482/2014

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora upnik v roku 8 dni predlog za izvršbo popraviti tako, da pravilno opredeli dolžnika in navede njegove identifikacijske podatke ter predloži potrdilo o izvršljivosti upravne odločbe (1. točka izreka sklepa), odločilo pa je tudi, da okrajno sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in je predlog za izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet zavrglo (2. točka izreka sklepa).

2Zoper 2. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožujeta upnika zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da Zakon o upravnem postopku (ZUP) v členih 282 do 305 ureja izvršbo v upravnem postopku. Pojasnjujeta, da določba 288. člena ZUP določa, da se izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca opravi z upravno izvršbo, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika opravi po sodni izvršbi. Menita, da določbe ni mogoče interpretirati na način, kot je to storilo sodišče v izpodbijanem sklepu. Navajata, da upravno izvršbo, kot jo določa ZUP, ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), po katerem davčno izvršbo opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (CURS), za izvedbo in vložitev pa je predpisan postopek preko aplikacije eIzvršbe. Upnika pojasnjujeta, da je CURS pristojna le za izterjavo denarnih terjatev državnih organov, občin in drugih pravnih oseb z javnimi pooblastili, ki so upravičeni predlagatelji davčne izvršbe, pred začetkom vlaganja predlogov pa morajo s CURS skleniti dva dogovora (o sodelovanju v postopkih davčne izvršbe in o uporabi informacijskega sistema za elektronsko poslovanje), na podlagi katerih jim je omogočeno poslovanje preko aplikacije eIzvršbe ter elektronsko poslovanje s CURS. Navajata, da ne upnika ne njun pooblaščenec ne izpolnjujejo pogojev za predlagatelja, saj ne gre za osebe javnega prava, ki so edine upravičeni predlagatelji davčne izvršbe, kar jima je bilo na CURS pojasnjeno ob poskusu vložitve predloga za izvršbo. Ker nista upravičena predlagatelja davčne izvršbe, menita, da ne gre za upravno, temveč za sodno izvršbo, ki jo ureja ZIZ. Glede na navedeno sta vložila predlog za izvršbo po tem zakonu, določbe 288. člena ZUP pa ni mogoče interpretirati na način, da sodišče ni pristojno za odločanje o zahtevku za izterjavo denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, saj bi v takem primeru upnika ostala brez sodnega varstva svoje pravice. Predlagata spremembo sklepa v izpodbijani 2. točki izreka tako, da se predlog za izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet v celoti dovoli, priglašata tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5Upnika sta v predmetni zadevi vložila predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in predlagala izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, na dolžnikove nepremičnine in na delež družbenika. Sodišče prve stopnje je pristojnost sprejelo glede izvršbe na nepremičnine in na delež družbenika ter v tem delu upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, glede izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet pa se je izreklo za nepristojno in je predlog za izvršbo v tem delu zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na 288. člen ZUP, po katerem se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.

6Višje sodišče se s tako odločitvijo v celoti strinja in jo sprejema kot pravilno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, sklep pa tudi ni obremenjen z očitanimi bistvenimi kršitvami določb postopka. Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da upnika oziroma njuni pooblaščenci niso upravičeni predlagatelji izvršbe na podlagi upravne odločbe, ki se opravlja po pravilih ZDavP-2 o davčni izvršbi, vendar pa to še ne pomeni, da upnika iz tega razloga lahko dosežeta realizacijo upravne odločbe v postopku sodne izvršbe oziroma da je upnikoma s tem kršena pravica do sodnega varstva. Odgovor na vprašanje, ali se bo izvršba opravljala kot sodna ali kot upravna, je namreč odvisen zgolj od izbranega sredstva izvršbe (prim. npr. VSL Sklep III Cp 3104/2006 z dne 14. 6. 2006, VSL Sklep II Cpg 797/2000 z dne 7. 12. 2000), kot pa je bilo že pojasnjeno, je realizacija upravne odločbe v sodnem postopku po izrecni določbi drugega odstavka 288. člena ZUP omejena izključno na izvršbo na nepremičnine in na delež družbenika. V primeru, ko obveznost po upravni odločbi ni izpolnjena, pa stranka zahteva izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, torej sodna pristojnost ni podana, kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje. Pravni položaj stranke je v takem primeru varovan s tem, da lahko izvršbo predlaga pri organu, ki je izdal odločbo, ta pa mora v skladu s četrtim odstavkom 290. člena ZUP odločbo poslati v izterjavo v postopek davčne izvršbe, ki jo izvaja Carinska uprava Republike Slovenije.

7Odločitev sodišča prve stopnje, da za izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet na podlagi upravne odločbe ni pristojno, je torej pravilna, zato je višje sodišče pritožbo upnikov zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, peti odstavek 38. člena ZIZ).