VSL sodba I Cp 1111/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita sklep Občnega zbora lovske družine X z dne 17.3.2012 o nesprejemu tožeče stranke A. P. v članstvo lovske družine X ter sklep Občnega zbora lovske družine X št. 11/2012 z dne 22.6.2012. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko sprejeti v svoje članstvo v 8 dneh. Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 284,43 EUR pravdnih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, podrejeno, da vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožena stranka poudarja, da je pravna oseba zasebnega prava, registrirana za dejavnost lovstva, ki z namenom trajnostnega gospodarjenja z divjadjo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe z dne 19.6.2009 upravlja z loviščem št. 0311, to je izrecno navedeno v drugem odstavku 1. člena Pravil lovske družine z dne 19.11.2009, ki jih je tožena stranka priložila odgovoru na tožbo. Sklicuje se na drugi odstavek 1. člena Pravil lovske družine X Pravila lovske družine X je tožena stranka predložila v registracijo pristojni Upravni enoti X, ki ni imela na predloženo besedilo nobenih pripomb. Tožena stranka zato ocenjuje, da je sodišče povsem zmotno zaključilo, da so odgovorne navedbe tožene stranke, ker koncesijske pogodbe ni predložila slabo podprte, saj je s predloženim besedilom Pravil lovske družine X dokazovala obstoj vseh dejstev. Sklicuje se na 2. člen Zakona o društvih (ZDru-1) ter poudarja, da Pravila lovske družine X z dne 19.11.2009 v 5. členu določajo pogoje za sprejem v članstvo in drugi odstavek 5. člena posebej določa, da bo tožena stranka na podlagi točke 4, 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v članstvo sprejemala samo lovske pripravnike. V svoj temeljni akt je tako torej tožena stranka povzela določbe četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1, ki določajo, da lahko lovska družina, ki je koncesionar, v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v nižinskem lovišču 50 ha, sredogorskem lovišču 100 ha in visokogorskem lovišču 150 ha. Tožena stranka je prav tako sprejela omejitev, da bo v svoje članstvo sprejemala samo lovske pripravnike. Na dan 17.3.2012 in 22.6.2012 je imela tožena stranka 55 rednih članov in enega častnega člana, lovna površina lovišča pa znaša 5099 ha, zato je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo. Tožnik ima opravljen lovski izpit, zato ni lovski pripravnik in je lovska družina utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da sta sklepa občnega zbora tožene stranke nezakonita in da iz določb 65. člena ZDLov-1 ne izhaja, da bi lahko posamezna lovska družina, v primerih potrebe po omejitvi članstva na lovno površino, sprejem v članstvo omejila še s kako drugo omejitvijo. Sodišče je napačno zaključilo, da sta sklepa nezakonita tudi zato, ker tožena stranka med kandidati za sprejem v svoje članstvo dela razliko glede na status prosilca za članstvo. Napačni so tudi zaključki sodišča, da tožena stranka pred odločanjem o sprejemu v članstvo tožnika sploh ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje ali ne. Starešina tožene stranke je pred odločanjem obrazložil pogoje za sprejem v članstvo. Opozarja, da pravice do združevanja v društvo ni mogoče uveljavljati absolutno, društvo ima pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi vstopiti v članstvo. Enakost pogojev še ne pomeni vedno enake možnosti postati član društva. Načelo dostopnosti in neizključnosti zato uveljavlja pravico vsakogar, da je sprejet v članstvo, če v celoti izpolnjuje pogoje. Napačni so zaključki sodišča, da pristojni upravni organ, kateremu društvo predloži svoj temeljni akt, ne preverja siceršnje zakonitosti tega akta, pač pa le ugotavlja, ali je temeljni akt društva v skladu z določbami ZDru-1. Sklicuje se na 19. člen, 20. člen in 4. člen ZDru-1. Upravna enota X na predloženo besedilo pravil lovske družine ni imela nobenih pripomb, zato so ta v skladu z ZDru-1 in z vsemi veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji. Vztraja, da je vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR, o tem se sodišče sploh ni opredelilo.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da so navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo nepodprte z ustreznimi dokazi, ker naj bi tožena stranka relevantna dejstva dokazovala s Pravili lovske družine X, priloženimi odgovoru na tožbo. Tožena stranka namreč v zvezi z relevantnimi navedbami glede Pravil lovske družine X, sklenjene koncesijske pogodbe in omejitve po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 ter v zvezi s trditvijo o uvrstitvi lovišča tožene stranke med sredogorska lovišča, dokaza s Pravili lovske družine X sploh ni niti predlagala, niti ne priložila odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, glede na predlagane dokaze, da je vprašljivo, ali je bilo v spornem obdobju, to je v času odločanja o sprejemu tožeče stranke v lovsko družino X, lovišče tožene stranke dejansko uvrščeno v sredogorsko lovišče. Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni in se sodišče druge stopnje nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je omejitev, ki jo je v 5. členu svojih pravil navedla tožena stranka, da bo v lovsko družino sprejemala samo lovske pripravnike, nezakonita, nezakonito namreč omejuje sprejem kandidatov z dodatnim pogojem, ki ni v skladu z določbo 65. člena ZDLov-1, s tem pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z ZDru-1, in sicer v nasprotju z zakonsko določeno pravico do združevanja v društvu (2. člen), tožena stranka je kršila tako načelo enakosti pred zakonom, kot tudi ustavno zagotovljeno pravico do združevanja. Drugačne pritožbene navedbe, da naj bi sodišče glede tega napravilo zmotne zaključke, niso utemeljene.

6Pritožba neutemeljeno navaja, da je v svoja pravila povzela določbe četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1, saj to iz njenih pravil ne izhaja, na navedeni člen se le sklicuje, za povzemanje oziroma relevantno omejitev bi šlo v primeru, da bi v svoja pravila napisala tako svojo lovno površino, kot tudi maksimalno število članov glede na določbo četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1, seveda pod pogojem, da bi v času odločanja spadala med sredogorska lovišča. Vendar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, razen prej navedene omejitve, ki je ni mogoče upoštevati, omejitve glede na lovno površino nima. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, namreč omejitve na sprejem samo lovskih pripravnikov za doseganje omejenega števila članov na lovno družino ni mogoče šteti kot takega posebnega pogoja, ker ta pogoj v pravilih veže prav na to okoliščino. Vse pritožbene navedbe o tem, da je zaradi preseganja števila članov prošnjo tožeče stranke tožena stranka utemeljeno zavrnila, ker tožnik ni bil pripravnik, so tako neutemeljene.

7Pravilni pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da pri obeh odločanjih na toženkinih občnih zborih sploh ni šlo za vprašanje izpolnjevanja ali neizpolnjevanja pogojev za sprejem v članstvo pri tožniku, pač pa za nezakonit način odločanja o sprejemu v članstvo, saj je toženka o članstvu tožnika odločala na tak način, da se je na občnih zborih o tem, ali bo sprejet tožnik v članstvo ali ne, le glasovalo, brez da bi se ugotavljalo, ali tožnik izpolnjuje pogoje ali ne. Iz zapisnikov namreč ne izhaja, da bi bili ti pogoji ustrezno obrazloženi.

8Utemeljena je sicer pritožbena navedba, da pravica do združevanja ni absolutna in da načelo dostopnosti in neizključnosti uveljavlja pravico vsakogar, da je sprejet v članstvo, če v celoti izpolnjuje pogoje, ki jih je društvo v temeljnem aktu opredelilo kot pogoj za članstvo, vendar pa morajo biti pogoji postavljeni tako, da jih je mogoče izpolniti, ne pa, da že v izhodišču določene osebe izključijo.

9Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi s postopkom pred Upravno enoto X, ki na predloženo besedilo Pravil lovske družine X , sprejetih na Občnem zboru dne 19.11.2009, ni imela pripomb. Tudi če Upravna enota pripomb ni imela, to ne pomeni, da je akt zakonit, vsekakor je v pristojnosti sodišča, da ugotavlja zakonitost pravil lovske družine.

10Tudi pritožbena navedba glede vrednosti spornega predmeta ni utemeljena. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta določila na 800,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je sodišče dolžno prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (če stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost) takrat, kadar nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Za takšen primer v konkretni zadevi ni šlo, zato se sodišču o tem ni bilo potrebno posebej izrekati.

11Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ob neprerekanih ugotovitvah, da je tožnik izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za sprejem v članstvo tako po ZDLov-1, ZDru-1, kot tudi po Zakonu o orožju (Zoro-1), je ob obrazloženem sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se oba izpodbijana sklepa razveljavita in je tožena stranka dolžna tožečo stranko sprejeti v svoje članstvo. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. in 154. člen ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi tožeča stranka, saj njen odgovor na pritožbo ni bil potreben (155. člen ZPP).