VSK sklep CDn 127/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ormožu ugodilo ugovoru predlagatelja in dovolilo predlagani vpis.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da lahko dovoljenje za vknjižbo izda samo vpisani lastnik, kar v predmetni zadevi ni podano. Solastnika nepremičnin sta tudi E.H. in R.H., sklep N 1 ne vsebuje intabulacijske klavzule. Darilna pogodba pa tudi sicer ne daje podlage za vpis zoper vknjižene solastnike. Pritožnik in njegov sin sta namreč darilno pogodbo z dne 16.10.2012 razveljavila. Vpis pa je tudi materialnopravno sporen, saj je bila V.H. že poplačana iz skupnega premoženja.

3Pritožba je utemeljena.

4Predlagateljica je v tej zadevi trdila in z listinami izkazovala, da je na nepremičnini prišlo do večkratnih zaporednih prenosov lastninske pravice, ki pa niso bili vpisani v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi so namreč še vedno vpisani solastniki bivše parc. št. 4198 k.o. B., oziroma njihovi pravni nasledniki, vsak do ene četrtine (vpisani so torej štirje osnovni položaji po 1. točki prvega odstavka 13. a člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Na podlagi sklepa o razdelitvi solastnine N 1 je M.H. postal izključni lastnik nepremičnine s parc. št. 4198/2. M.H. je nato to nepremičnino podaril J.H., ta pa predlagateljici solastniški delež do ene polovice. V nasprotju z listinami, na katere se sklicuje (in po katerih je kvečjemu solastnica na vsakem od osnovnih položajev nepremičnine), je predlagateljica sama izbrala dva od solastnikov in predlagala vpis nase na celotnem osnovnem položaju teh dveh solastnikov. Tak predlog je nesklepčen in zato na njegovi podlagi vpisa ni mogoče dovoliti. Že iz tega razloga je bilo zato treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti, tako da se predlagani vpis ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).