VSL sklep Cst 138/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico in imenovalo upraviteljico.

2Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnica je v postopku na prvi stopnji, enako ponavlja sedaj v pritožbi, ugovarjala upnikovi aktivni legitimaciji iz naslednjih razlogov: 1. ker predlagatelj osebnega stečaja ni bil upnik banka B., temveč njena podružnica v Sloveniji. Ko je B. vstopila v ta stečajni postopek, je priložila le pooblastilo pooblaščenca za zastopanje upnika, ni pa k tej vlogi priložila nobenega dokaza o obstoju terjatve proti dolžnici. To je v spis predhodno predložila bančna podružnica, ki pa ni sposobna biti stranka stečajnega postopka (da ni sposobna biti stranka postopka je ugotovilo tudi Okrajno sodišče v Mariboru - v nadaljevanju izvršilno sodišče - v zadevi In 1905/2010); 2. upnik B. ni upnik po izvršilnem naslovu, saj se sklep o izvršbi In 1905/2013 glasi na ime bančne podružnice; 3. B. ni bila stranka notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (tozadevno izpostavlja še pooblastilo odvetnice E. Ž. za zastopanje pred notarjem v zadevi SV 108/08); in končno 4. izpodbija legitimacijo upnika iz naslova višine terjatve, in navaja, da sklep o izvršbi In 1905/2013, ne samo, da glasi na podružnico, tudi še ni pravnomočen, ta zadeva je v postopku pritožbe po odločitvi po delni zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi; 5. terjatev po notarskem zapisu SV 108/08 obstoji, vendar ne v višini, kot zatrjuje upnik; 6. prereka ugotovitev sodišča, da bi obstaja tudi obveznost do upnika iz naslova kreditne pogodbe št. 51000183/07 po notarskem zapisu SV 781/07, saj ni stranka te pogodbe, za njeno odgovornost kot porokinja pa tudi ni najti temelja v pogodi št. 51000232/08, sploh pa ne v višini 660.000,00 EUR - po tej pogodbi je obveznost glavnega dolžnika največ v višini 256.400,00 EUR, kolikor je glavni dolžnik M., d. o. o., črpal posojilo, oziroma 90% le-tega, kar znaša 230.760,00 EUR.

5Sodišče prve stopnje je v zvezi z označbo upnika kot predlagatelja stečajnega postopka osebnega stečaja navedlo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen po pooblaščencu, in sicer v imenu bančne podružnice; da pa je tako vložen predlog za začetek stečajnega postopka bil popravljen z vlogo z dne 5. 7. 2013, ko je bil kot predlagatelj, upnik pravilno označen B., ki je hkrati odobril izvedena pravdna dejanja v navedenem postopku. Višje sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v tem delu. Sodišče prve stopnje je pred odločanjem o predlogu za začetek stečajnega postopka odpravilo pomanjkljivost v navedbi stranke in postopalo po določbah 80. in prvega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se tudi v postopku osebnega stečaja uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če ugotovi, da nastopa kot stranka nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, kar je primer podružnice, ki ni pravna oseba, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, sodišče prve stopnje vlagatelja pozove k ustrezni popravi predloga za začetek stečajnega postopka. To je storilo sodišče prve stopnje v tej zadevi. Tudi nima prav dolžnica v pritožbi, da bi moralo sodišče v zvezi s tem izdati vmesni procesni sklep, saj tu ne gre za spremembo stranke v postopku, temveč le za ustrezno popravo vloge. Vse to je dolžnici pojasnilo že sodišče prve stopnje. Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP se v primeru, ko je vloga ustrezno popravljena, šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. S tem se kot neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe o prekluziji B., saj je potrebno šteti, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil že tako (sedaj pravilno) označen upnik. S tem se kot neutemeljena izkaže tudi pritožbena navedba, da upnik B., ni predložil ustreznih listin, s katerim bi izkazoval dolg dolžnice (katere so, bo višje sodišče razlogovalo v nadaljevanju), in da naj bi v tem postopku predložil le pooblastila pooblaščenca za zastopanje v tem postopku. Nadalje se višje sodišče (tudi o tem bodo razlogi navedeni v nadaljevanju) ograjuje od vprašanja, ali je dolžnica zavezana za izpolnitev obveznosti po notarskem zapisu SV 781/07, sklenjen pri notarki D. K. oziroma pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 51000183/07 (glej razloge zlasti v 7., 8. in 11. točki obrazložitve).

6Višje sodišče je presojo omejilo izključno na obveznost po notarskem zapisu iste notarke SV 108/08 z dne 21. 2. 2008 in tam vsebovane pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 51000232/08. Ne drži, da upnik B., ni upnik terjatve po tako navedenih listinah, saj iz prve strani notarskega zapisa izhaja, da kot upnik (banka) nastopa za B., bančna podružnica, po predloženem pisnem pooblastilu v notarski obliki odvetnica Ž. E. (glej navedbo v točki 1. na prvi strani notarskega zapisa). Iz tega jasno izhaja, da je upnik B., le posel za tako sklenjeno pogodbo je bil opravljen preko podružnice v Sloveniji. To je dolžnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da po določbi prvega odstavka 679. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, registrirana podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, posledično pa obstoji materialnopravno razmerje upnice z dolžnico. Ne drži sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, to izrecno izpodbija dolžnica v tem postopku, da listino, iz katere izhaja obveznost iz tega postopka v višini 296.455,33 EUR s pripadki, predstavlja sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 1905/2010 z dne 17. 11. 2011, saj gre le za sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ki nima kondemnatornega dela. Vendar izpodbijani sklep zaradi tega še ni nepravilen. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju pravilno razlogovalo, je bil ta sklep o izvršbi izdan na podlagi notarskega zapisa SV 108/08, ki ga je upnik priložil že k predlogu za začetek osebnega stečaja. Iz tega notarskega zapisa pa izhaja, da je dolžnica označena kot solidarna porokinja (glej točko 4 na 1. strani in drugi odstavek na 3. strani), in sicer za obveznost v višini 300.000,00 EUR, katerega skrajni rok vračila je 31. 12. 2009 (glej drugo stran notarskega zapisa). Ker notarski zapis vsebuje tudi klavzulo o neposredni izvršljivosti (drugi odstavek 3. strani), višje sodišče ugotavlja, da je upnik terjatev iz tega pravnega posla izkazal ne s katero koli listino temveč z listino, ki ima naravo izvršilnega naslova (2. točka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zato se izkažejo kot pravno povsem nepomembne vse pritožbene navedbe, v katerih dolžnica izpodbija pravilnost tega sklepa s tem, ko zatrjuje, da njena obveznost ne izhaja iz izvršilnega postopka In 1905/2010 in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen. Upnik je v tem postopku s predložitvijo ustrezne javne listine, iz katerega izhaja omenjena zapadlost terjatve, izkazal obstoj terjatev naprav dolžnici.

7Dolžnica, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa tudi sedaj iz pritožbe tako izhaja, obveznost po tej notarski listini niti ne prereka po višini, razen tako, da navaja, da obveznost znaša kvečjemu 230.760,00 EUR - pri tem se sklicuje na višino črpanega posojila (256.400,00 EUR) in tretjo alinejo 1. člena kreditne pogodbe 51000232/08.

8Po določbi 231. člena ZFPPIPP je upravičeni predlagatelj za začetek postopka osebnega stečaja (tudi) upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in izkaže za verjetno tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Ni sporno, da dolžnica, ki je solidarna porokinja, z izpolnitvijo obveznosti po navedenem notarskem zapisu, vsaj v obsegu iz 7. točke obrazložitve tega sklepa, zamuja več kot za dva meseca. Vse ostale pritožbene navedbe, predvsem tiste, ki se nanašajo na nesodelovanje oziroma nepripravljenost upnika, da izroči izbrisne pobotnice, so pravno irelevantne. Terjatev upnika iz omenjenega notarskega zapisa, ki ima moč izvršilnega naslova, ni v ničemer pogojna oziroma vezana na izdajo izbrisnih pobotnic. Zato se višje sodišče tudi ni ukvarjalo s tistim delom pritožbe (in obrazložitve izpodbijanega sklepa), v katerem je razpravljano o tem, kdaj naj bi upnik moral izdati izbrisne pobotnice.

9Drugi materialnopravni pogoj za začetek stečajnega postopka je insolventnost dolžnika. Ta je po določbi prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP podana takrat, ko dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu najprej ugotovilo, da se z vprašanjem dolgoročne plačilne nesposobnosti in prezadolženosti v zvezi s terjatvijo ni ukvarjalo, temveč je presojalo le trajnejšo nelikvidnost, ki jo zatrjuje predlagateljica. Iz zgoraj ugotovljene višine terjatve, upoštevajoč njeno višino in zapadlost, dolžničine navedbe v odgovoru zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prejema dolžnica starostno pokojnino v višini 334,78 EUR in da tudi kolikor drži, da bi prejemala dve najemnini mesečno v višini po 500,00 EUR, bi to pomenilo mesečni dohodek v višini 1.384,78 EUR, zato je podana trajnejša nelikvidnost. Po določbi 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP se namreč domneva, da je trajnejša nelikvidnost podana, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev.

10Dolžnica v pritožbi teh ugotovitev sodišča prve stopnje niti konkretno ne izpodbija; celotna pritožba, kot tudi celoten postopek na prvi stopnji, se pravzaprav vrti le glede interesa upnika za vodenje postopka oziroma prezadolženosti. Dolžnica namreč navaja, da je lastnica oziroma solastnica večih stanovanj v vrednosti, ki presega terjatev upnika po notarskem zapisu SV 108/08 (navaja, da naj bi bila vrednost teh stanovanj ovrednotena v višini 523.000,00 EUR), vendar pa je to za ta stečajni postopek nepomembno. Po citirani določbi ZFPPIPP namreč pogoja trajnejše nelikvidnosti in prezadolženosti nista kumulativna, sta alternativna. Višjemu sodišču se zato ni bilo potrebno opredeljevati do preostalega dela pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dokazovanje zadostnega premoženja dolžnice, pa tudi preizkusu tistih razlogov sodišča prve stopnje ne, s katerimi je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravni interes upnika za vodenje tega stečajnega postopka (ki v bistvu pomenijo ugotavljanje prezadolženosti kot drugega od pogojev insolventnosti).

11Ob odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka ni potrebno, da bi se višina upnikove terjatve ugotovila povsem natančno, kar zahteva dolžnica v pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče najprej z vmesnim sklepom odločiti o obstoju upnikove terjatve. To ne izhaja niti iz citiranega 231. člena ZFPPIPP niti iz 239. člen ZFPPIPP, ki določa vsebino sklepa o začetku stečajnega postopka. Višina upnikove terjatve je pomembna le za ugotovitev obstoja obeh materialnopravnih pogojev za začetek stečajnega postopka, zato je to stvar obrazložitve sklepa o začetku stečajnega postopka. Natančna višina terjatve se ugotovi šele v postopku preizkusa terjatev.

12Dolžnica v pritožbi navaja, da niso utemeljene navedbe sodišča, da ni pravočasno izkazala opravičila odsotnosti z naroka dne 12. 12. 2013, saj je že 11. 12. 2013 sodišče obvestila o tem, da se je oglasila v urgentni ambulanti zaradi hudih bolečin, kjer je prejela analgetike intravenozno in posredovala to opravičilo sodišču še isti dan, dne 10. 1. 2014 je sodišču le naknadno posredovala opravičilo svoje osebne zdravnice, kot to zahteva postopek pri sodišču. Osebna zdravnica je tekom praznikov namreč odsotna, dolžnica pa je starejša oseba (65 let), ima svoje kronične zdravstvene težave, ki jih ni dolžna razkrivati sodišču. Kot nekorektno pa se ji zdi tudi preverjanje njenega zdravstvenega stanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, saj se je njeno stanje v juliju in avgustu 2013 bistveno poslabšalo zaradi smrti staršev, prav tako ima hude napore v zvezi z ohranitvijo svojega zdravja in zdravja partnerja, tudi zaradi stresov zaradi stečajnih postopkov, katerih predlagatelj je upnik tega postopka.

13Po določbi 115. člena ZPP sodišče preloži narok le, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. Preložitev naroka je torej izjema od pravila. Višje sodišče ugotavlja, da je bil v tej stečajni zadevi predhodno že opravljen narok, in sicer v letu 2013. Kasneje je bil na dolžničino prošnjo in izkazano slabo zdravstveno stanje večkrat preložen, pri čemer je sodišče prve stopnje naknadno pridobilo mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da potrdilo o zdravstveni odsotnosti od naroka, ki je bilo izdano 6. 12. 2013, ni bilo utemeljeno izdano, ker ni šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen, ki bi zavarovanki (dolžnici) onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Tako je bilo ugotovljeno, da iz zdravstvenega kartona izhaja, da je zavarovanka obiskala osebno zdravnico 5. 11. 2013 zaradi bolezenskega stanja z dne 13. 10. 2013, ko je bila pregledana v službi nujne medicinske pomoči. Opis kliničnega stanja dne 5. 11. 2013 je brez posebnosti, prav tako pa zavarovanki niso bila predpisana nobena zdravila. Odveč je vsakršno pritožbeno polemiziranje v zvezi z veljavnostjo takega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, višje sodišče pa podaja, da je dolžnica prav z enakim opravičilom (po vsebini) poskušala preprečiti opravo tudi za dne 12. 12. 2013 razpisan - in povsem pravilno opravljen - narok. Tudi v tem opravičilu je namreč predložila le obvestilo zdravstvenega doma osebnemu zdravniku, da se je dolžnica 11. 12. 2013 zglasila pri njih zaradi nejasne bolezni v spodnjem delu abdomna in da je diagnostična obravnava še v teku. Ob takem obvestilu ni imelo sodišče prav nobenega razloga, da bi ne opravilo naroka v tej zadevi, zlasti ob mnenju, kot ga je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdal ob predhodnem potrdilu o odsotnosti. Kasnejše zdravniško potrdilo je le povzetek zapisanega iz urgence. Predvsem pa višje sodišče poudarja, da mora biti opravičilo tako, da iz njega izhaja, da so pri dolžniku nastopili takšni zdravstveni zapleti, da se dolžnica naroka ne more udeležiti, kaj takega pa iz tega potrdila ne izhaja. Po prepričanju višjega sodišča je bil to poskus še nadaljnjega zavlačevanja odločanja o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnica bi si, kolikor se ni bila sposobna udeležiti narokov zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz njene konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnikov, v tem postopku morala priskrbeti zastopanje po pooblaščencu (1). Navsezadnje je dolžnica v postopku pred sodiščem prve stopnje imela pooblaščenca, preklic pooblastila je bil vložen šele pred obravnavanim narokom in se nahaja na red. št. 86. Ne drži torej pritožbena navedba, da dolžnica ni dolžna razkriti svojega slabega zdravstvenega stanja - dolžna ga je, kolikor želi doseči preklic in preložitev naroka, vendar pa do tega lahko pride pod izjemnimi in upravičenimi pogoji. Posledično tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče na opravljenem naroku ni zaslišalo dolžnice. Tudi sicer zaslišanje dolžnice ni bilo potrebno. Pravno relevantno v tej stečajni zadevi je samo to, kolikšen je okvirni obseg dolga po notarskem zapisu SV 108/08 in kolikšni so dolžničini mesečni denarni prejemki. Ker pa ni sporno, da dolžnica ne zatrjuje, da bi obveznost po omenjenem notarskem zapisu izpolnila v večjem obsegu, kot to zatrjuje upnik oziroma vsaj v takem obsegu, da ne bi bila v zamudi s plačilom vsaj dva meseca, pa tudi ne zatrjuje, da so njeni prihodki tako visoki, da ni trajneje nelikvidna, zaslišanje ni bilo potrebno (prim. prvi odstavek 213. člena ZPP). Po prepričanju višjega sodišča je bil dokazni predlog podan le v okviru zatrjevanja njene prezadolženosti in zatrjevanja okoliščine na strani upnika v zvezi z izdajo izbrisnih pobotnic, kar pa ni pravno pomembno.

14Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1)Primerjaj Vrhovno sodišče sodba Sodba II Ips 596/2003 z dne 11. 11. 2004; Galič, Pravni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, 2010, GV Založba in Uradni list, stran 96.