VSL sklep I Cpg 910/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikov predlog za zavarovanje njegove denarne terjatve v znesku 270.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2013 dalje do plačila tako, da se:

„1.) opravi rubež terjatve tožene stranke G. d.d. do H. d.d., S. d.d. ali do katerekoli druge banke, hranilnice, organizacije za plačilni promet ali finančne institucije kot dolžnikove dolžnice na vračilo in/ali plačilo denarnega zneska v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi, tako da se toženi stranki G. d.d. prepove do H. d.d., S. d.d. ali do katerekoli druge banke, hranilnice, organizacije za plačilni promet ali finančne institucije kot dolžnikove dolžnice izterjati terjatev na vračilo in/ali plačilo denarnega zneska v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi in se toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu prepove sprejeti ali razpolagati z denarnim zneskom v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi, H. d.d., ali S. d.d. ali katerekoli drugi banki, hranilnici, organizaciji za plačilni promet ali finančni instituciji kot dolžnici tožene stranke pa se prepove, da toženi stranki ali komu drugemu po nalogu tožene stranke izplača terjatev v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi ter se ji naloži, da mora toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi.

Rubež denarne terjatve je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve pridobi tožeča stranka na njej zastavno pravico.

2.) Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi, zato tožeča stranka B. K. d.d. predlaga, da se v zavarovanje denarne terjatve poleg rubeža denarne terjatve, pod točko 1. začasne odredbe, dovoli in opravi tudi prenos denarne terjatve v izterjavo.

3.) Tožena stranka G. d.d. je dolžna izročiti tožeči stranki B. K. d.d. pogodbo o depozitu denarnih sredstev v višini 270.000,00 EUR in/ali vse druge listine, ki so potrebne za izterjavo denarne terjatve v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi od H. d.d. ali od S. d.d. ali katerekoli druge banke, hranilnice, organizacije za plačilni promet ali finančne institucije kot dolžnice tožene stranke, v roku 8 dni od dneva izdaje tega sklepa.

V kolikor tožena stranka ne bo ravnala v skladu s točko 3. tega sklepa, se izvršba na izročitev pogodbe o depozitu denarnih sredstev v višini 270.000,00 EUR in/ali vse druge listine, ki so potrebne za izterjavo denarne terjatve v višini 270.000,00 EUR z dogovorjenimi obrestmi opravi tako, da izvršitelj D. M. ali T. K. te listine vzame toženi stranki in jih izroči tožeči stranki.

4.) Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku med tožečo stranko B. K. d.d. in toženo stranko G. d.d. zaradi plačila denarnega zneska 270.000,00 EUR s pp.

5.) Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka zavarovanja zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo.“

Odločilo je še, da je tožeča stranka sama dolžna nositi svoje stroške postopka zavarovanja.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožbila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je zoper toženo stranko dne 18. 6. 2013 začel stečajni postopek s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2176/2012, kar je razvidno iz vpogleda v poslovni register na spletni strani AJPES. Ker pa so bila do začetka stečajnega postopka opravljena že vsa pritožbena procesna dejanja, glede na določilo drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni bilo ovir za odločanje o pritožbi.

5Pritožba ni utemeljena.

6Zmotno je stališče pritožnice, da predlagana začasna odredba z rubežem terjatve tožene stranke in prenosom le-te v izterjavo po vsebini ustreza zavarovanju njene denarne terjatve po 271. členu ZIZ. Glede na določbo 268. člena ZIZ, po kateri ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, da bi tak učinek lahko imel, pa mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo, to pa je tudi sredstvo izvršbe. Sredstvo zavarovanja upnikove denarne terjatve pa je tudi rubež dolžnikove terjatve in rubež dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri organizaciji za plačilni promet ter prenos v izterjavo.

7Pritožnica si zmotno razlaga določbo 268. člena ZIZ. Ta pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve. Da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi pomeni, da je zavarovanje terjatve (in ne poplačilo terjatve) mogoče neposredno izterjati. Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Da predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve, izhaja tudi materialnopravnih določb ZIZ o zavarovanju in izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev. Po izrecni določbi drugega odstavka 271. člena ZIZ se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, medtem ko upnik po tretjem odstavku 107. člena ZIZ z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, upnik na njej pridobi zastavno pravico. Iz povedanega izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagana vsebina začasne odredbe presega dopusten okvir zavarovanja upnikove (tožnikove) denarne terjatve, ker tožnik z njo uveljavlja dejansko plačilo denarne terjatve.

8Pritrditi pa je pritožniku, da s predlagano začasno odredbo ne terja le rubeža terjatve in njenega prenosa v izterjavo, pač pa tudi prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati terjatev, dolžniku pa prepoved sprejema stvari, izterjati terjatev ali razpolagati z njimi v delu, v katerem je predlagano, da se organizaciji za plačilni promet kot dolžnikovemu dolžniku naloži, da mora dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa, torej je del vsebine začasne odredbe tudi skladen s 3. in 4. točko prvega odstavka 271. člena ZIZ, zaradi česar bi prvostopenjsko sodišče lahko presojalo predlagano začasno odredbo in jo izdalo v omejenem obsegu glede na predlog.

9Kljub zgoraj obrazloženemu pa je po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. V postopku zaradi insolventnosti je dopustno izdati sklep o zavarovanju zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene pravice (1. točka tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP). Kot je tožeča stranka sama navedla v predlogu za izdajo začasne odredbe, je v postopku prisilne poravnave zoper toženo stranko prijavila tako terjatev kot ločitveno pravico, obe pa sta ji bili priznani. Kljub temu je tožena stranka v postopku prisilne poravnave prodala 6000 lotov v korist tožeče stranke zastavljenih delnic J. in zanje prejela kupnino v skupnem znesku 270.000,00 EUR, ki pa predstavlja posebno ločitveno maso in je iz nje tožeča stranka upravičena do plačila pred ostalimi upniki tožene stranke. Uveljavlja torej zavarovanje svojega zahtevka za uveljavitev ločitvene pravice. Zavarovanje takega zahtevka pa v postopku zaradi insolventnosti v obravnavanem primeru tožeča stranka ne more (več) uveljavljati, ker ji je ločitvena pravica prenehala. Sama namreč v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da so bile predmetne zastavljene delnice prodane, kupnina zanje plačana prodajalcu, torej toženi stranki in ne tožniku kot zastavnemu upniku in da je bila njena zastavna pravica na zastavljenih vrednostnih papirjih izbrisana, kar je v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se tudi na materialnopravne določbe ZNVP, ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. Pravilno je nadalje ugotovilo, da ima tožeča stranka le še terjatev zoper toženo stranko iz naslova neupravičene pridobitve po 190. členu OZ.

10Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega presojalo tudi, ali je glede na zatrjevano in v izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z dopustnostjo izdaje sklepa o zavarovanju na mestu uporaba določbe 2. točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP, po kateri je mogoče izdati sklep o zavarovanju tudi za terjatve, ki se v stečajnem postopku plačajo kot strošek postopka. Po drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP namreč upniki terjatve, nastale na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku in imajo pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka. Tožeča stranka pa pravno odločilnih dejstev, to pa je izpolnitev pogoja iz 151. člena ZFPPIPP, da bi sodišče lahko presojalo, ali gre za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek stečajnega postopka, ni zatrjevala. Zato pritožbeno sodišče ni našlo podlage za dopustnost izdaje sklepa o zavarovanju tožnikove uveljavljane denarne terjatve niti v 2. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

11Ob povedanem se izkaže kot nerelevanten tudi pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da ni navedlo razlogov za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na izročitev pogodbe o depozitu denarnih sredstev in - ali vse druge dokumentacije potrebne za izterjavo denarne terjatve.

12Ker je spričo zgoraj obrazloženega odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).