VSC sklep Cp 1508/99

1. Pritožbi se u g o d i in sklep sodišča prve stopnje s p r e m
e n i tako, da poslej glasi:
"Sklep Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn. št. 3138/98 - 8
se r a z v e l j a v i v delu, kjer je zavrnjen predlog za
zaznambo izvršljivosti denarne terjatve."
2. Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga za zaznambo izvršljivosti.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja

zavrnilo kot neutemeljen in obdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep

Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn.št. 3138/98. Presodilo

je,da je pravilna odločitev, da se zavrne predlog za zaznambo

izvršljivosti denarne terjatve upnika - predlagatelja.

Predlagatelj se je zoper takšen sklep pritožil iz vseh pritožbenih

razlogov. Navajal je,da vztraja pri trditvah v ugovoru, namreč, da

meni,da si sodišče napačno razlaga 244.člen Zakona o izvršbi in

zavarovanju (ZIZ), ker gre v tem primeru za ustanovitev zastavne

pravice s klavzulo izvršljivosti z notarskim zapisom, ki je

neposredno izvršljiv v skladu z določbo 4.člena Zakona o

notariatu.Neposredno izvršljivost je notar potrdil, potem ko so s tem

soglašali vsi zavezanci.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 245.členu določa, da vknjižba

zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve (v zemljiški

knjigi) povzroči, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi

proti tistemu, ki jo je pridobil kasneje. Smisel te določbe je, da

upniku, ki ima izvršilni naslov proti dolžniku - lastniku zastavljene

nepremičnine, v primeru,če slednji obremenjeno nepremičnino proda, ni

treba zoper tretjega (pridobitelja obremenjene nepremičnine) vlagati

hipotekarne tožbe zato, da bi dobil nov izvršilni naslov za izvršbo

nad že obremenjeno nepremičnino, toda tokrat proti novemu lastniku

nepremičnine. V tem je smisel določanja in zaznambe klavzule

neposredne izvršljivosti terjatve.

Iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil predlagan vpis v

zemljiško knjigo, izhaja, da si je upnik to pravico (takojšnje

izvršbe tudi proti morebitnim novim lastnikom nepremičnine)

zagotovil. Če je zemljiškoknjižno sodišče presodilo, da so izpolnjeni

pogoji za predlagano vknjižbo hipoteke, potem ni ovire niti za

zaznambo hkrati predlagane klavzule neposredne izvršljivosti.

Stališče sodišča druge stopnje je, da predloga predvsem ni mogoče

zavrniti iz razloga, ker naj bi le izvršilno sodišče lahko določilo

neposredno izvršljivost. Po določbi 4.člena Zakona o notariatu se

celo predvideva, da se takšna klavzula dogovori, saj pravi: notarski

zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj

storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena

poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo

notarskega zapisa. V konkretnem primeru je lahko dogovor predvidevan

le med sočasno navzočimi osebami t.j. med upnikom in zavezancem, ker

kaj takega po naravi ni mogoče določiti tudi za morebitne bodoče, še

neznane lastnike obremenjene nepremičnine, le-ti pa ob nakupu dajo k

klavzuli tiho soglasje, saj so s klavzulo seznanjeni zaradi

publicitetnega učinka zaznambe v zemljiški knjigi.

Zakonski temelj zaznambe pa je v 244.členu ZIZ v zv. z 2.odstavkom

251.člena ZIZ, ker slednja določba pravi, da se za zavarovanje

upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na

podlagi sporazuma strank smiselno uporablja tudi 244.člen ZIZ, ki

govori o zaznambi izvršljivosti v zemljiški knjigi.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz

izreka, na podlagi določbe 3.točke 95.člena Zakona o zemljiški knjigi

(ZZK).