34. člen ZZK

Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Pred tem vpisane plombe ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe.

Okoliščina, da je tožnica materialnopravno gledano postala solidarna dolžnica terjatve, uveljavljane v obravnavanem izvršilnem postopku, tej ne odvzema položaja tretje v tem izvršilnem postopku. Tudi solidarni dolžnik, proti kateremu upnik (še) ni predlagal izvršbe, lahko v izvršilnem postopku, ki se vodi proti drugemu solidarnemu dolžniku, vloži ugovor tretjega, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Pod pogoji iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ lahko vloži tudi tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Za določitev trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe na nepremičnini, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Zato zaznamba izvršbe ne more učinkovati pred izdajo sklepa o izvršbi.

Procesna ovira za odločanje o kasnejšem predlogu (za vpis lastninske pravice) je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o prejšnjem predlogu in njegovo zavrnitev tudi zaznamovalo v zemljiški knjigi, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o prvem zemljiškoknjižnem predlogu.

Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred 16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi le na podlagi izvršljive (po novem ZZK pa dokončne) upravne odločbe, čeprav mora upravni organ po določbi 76č. člena ZUN odločbo poslati sodišču nemudoma. Če iz podatkov v spisu ni razvidno, da je odločba izvršljiva, se zaznamba ne opravi.

Tožnica je dokazala verjetnost denarne terjatve, saj je delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja delodajalčevih obveznosti, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po 109. členu ZDR/2002 in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Začasna odredba, s katero naj bi sodišče toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ni dopustna. Po Zakonu o zemljiški knjigi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice, opredeljene v 10. členu zakona, med katerimi tudi lastninska pravica in se ta pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker tožena stranka še ni vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica na sporni parceli, ji ni mogoče z izdajo začasne odredbe prepovedovati razpolaganje s to parcelo.

V skladu z 2. odst. 86. čl. ZZK lahko v primerih, ki jih določa zakon (izdaja začasne odredbe) odloča o vpisu v zemljiško knjigo drugo (pravdno ali izvršilno sodišče) in ne zemljiškoknjižno sodišče. Obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa mora ugotoviti tisto sodišče, ki vpis dovoli (pravdno ali izvršilno). Zemljiškoknjižno sodišče obstoja teh pogojev ne ugotavlja znova. Odloči le o izvršitvi že dovoljenega vpisa. Pri tem pa je dolžno preizkusiti, ali je vpis mogoč z ozirom na zemljiškoknjižno stanje.

Listine, ki so lahko podlaga za zaznambo in pogoje, pod katerimi se zaznamba opravi, določa zakon, to je v obravnavanem primeru Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (drugi odstavek 34. člena ZZK). Ta zakon (ZUN) ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Pritožba pravilno pojasnjuje, da se prepovedi po ZUN nanašajo na nepremičnino in so namenjene varstvu tretjih oseb, saj so po ZUN razpolaganja, ki so v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 76 c. člena ZUN, nična (tretji odstavek 76. c člena ZUN).

Zaznamba spora ne pomeni razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet tega spora.

Zemljiškoknjižno sodišče presoja le obstoj pogojev za dovolitev zaznambe spora, torej da so predlagatelji izkazali, da teče ustrezni sodni postopek.

Dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za zaznambo spora.

Za odločanje o predlogu za zaznambo spora je pristojno zemljiškoknjižno sodišče.

Učinek zaznambe izvršljivosti terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa o sporazumu strank.

Po 1. odstavku 44. člena ZZK se zaznamba spora dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice. Drugih pogojev za zaznambo spora ZZK ne določa, zato se pri odločanju o predlogu za zaznambo spora ne presoja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Vpis lastninske pravice ni vpis pravnega dejstva, zato se z zaznambo ta vpis ne more opraviti. Izpisek iz sodnega registra ni listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.