95. člen ZZK

Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK. Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.

Prenos stvarne pravice povzroči šele razpolagalni pravni posel, izjava, v praksi poimenovana tudi zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula).

Predlagatelju ni bilo potrebno priložiti zemljiškoknjižne listine, ki jo omenja pritožba in je ta navedba neutemeljena, je pa predlagatelj priložil izjavo iz 3. odst. 38. čl. ZZelP, iz katere izhaja, da sta omenjeni parceli del javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis v zemljiško knjigo.

Po 3.točki prvega odstavka 86. člena ZZK sodišče dovoli vpis, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih. V predmetni zadevi pa je že ob formalnem pregledu listine - izročilne pogodbe ugotoviti, da ni podana oziroma ni priložen dokaz o odobritvi v smislu prvega odstavka 191. člena ZZZDR. Brez take odobritve pa tak pravni posel ne more predstavljati listine, predpisane za vpis v zemljiško knjigo, ker ni priložen dokaz o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. točka prvega odstakva 86. člena ZZK).

Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru.

Če preklic oziroma odpoved pooblastila v času opravljene vročitve sklepa pooblaščeni odvetnici predlagateljev nista bila naznanjena sodišču, je treba šteti, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.

V zemljiški knjigi se lahko vpisi pravic opravijo le, če so utemeljeni s predloženimi listinami, ki izkazujejo pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice.

Zahteva, da naj pritožbeno sodišče da sodišču prve stopnje ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča.

Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.

Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

Odločba, s katero sodišče odredi izbris plombe v zemljiški knjigi, je odredba, zoper katero ni dovoljena pritožba.

Ni mogoče upoštevati ugovora pritožnic, da sta oškodovani zaradi dodelitve njive slabšega kakovostnega razreda v komasacijskem postopku.

Preizkus sklepa po uradni dolžnosti je pokazal, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje.

Predmet dednega dogovora niso parcele, glede katerih je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, zato morajo stranke sestaviti posebno listino.

Udeleženec, ki zoper sklep o vpisu zemljiškoknjižnega referenta ni vložil ugovora, se ne more pritožiti proti sklepu o ugovoru, ki ga je vložil drug udeleženec, saj za takšno pritožbo nima pravnega interesa.

Javna ali zasebna listina, s katero se v postopku za vpis v zemljiško knjigo dokazuje obstoj pravnega temelja za pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice na nepremičnin, je podlaga za vknjižbo, če je nepremičnina v njej označena s podatki, po katerih se nedvoumno razlikuje od vseh ostalih nepremičnin, to je s številko zemljiškoknjižga vložka, katastrsko občino in parcelno številko.

Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank v smislu čl. 251/c ZIP ima moč sodne poravnave. Zato je pritožbeno zavzemanje za zahtevano preveritev dokumenta o prejemu "prejetega denarja", kot pogoj za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, neupoštevno.

Določilo 1. točke drugega odstavka člena 68 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK je razumeti tako, da ima le-to v mislih samo tiste pravnomočne odločbe sodišč in državnih ter drugih organov, s katerimi je odločeno o pravicah, ki se vpisujejo v javno knjigo in katerih izvedba je zagotovljena po uradni dolžnosti, na podlagi nekaterih zakonov (npr.: Zakona o dedovanju). Taka odločba pa sodba pravdnega sodišča gotovo ni.

Kljub temu,da je v odloku naveden kot lastnik zemljišča J.Z., in zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila sedanja pritožnica že vknjižena kot lastnica te nepremičnine v času izdaje odloka, pritožbeno sodišče, glede na vse okoliščine primera meni, da to neskladje ne more biti ovira za predlagani vpis zaznambe v navedeni smeri. Zaznamba predstavlja vpis pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi.

Ker iz 1. odst. 14. čl. ZZK izhaja, da se lahko pravice (iz 2. do 8. točke 10. čl. ZZK) vpišejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, ni videti razloga, da to ne bi veljalo tudi za zaznambo spora.