VSRS Sklep II Ips 152/2012

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka skazila tožnikovo avtorsko delo tako, da je na poslovilnem objektu, ki stoji poleg pokopališča v A., spremenila vhod v obe vežici tako, da vežici nimata zunanjega vhoda, ampak imata samo notranji vhod, ki se odpira na hodnik, izdelala klopi v vežicah iz iverice, oblečene v furnir svetle barve, in katafalk iz furnirne iverice debeline 2 cm v svetli barvi, zaokrožene oblike na vzdolžni strani, postavila klop na hodniku poleg obeh mrliških vežic na mesto, kjer naj bi stala fontana, in postavila armirane betonske krogle v vežicah v nasprotju z arhitektovimi projekti izven polj rdečega teraca. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku plačati 2.898,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od vložitve tožbe dalje ter na svoje stroške v časopisu Dolenjski list objaviti uvod in izrek sodbe. Višji tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Odločeno je bilo o stroških postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni dovoljena.

6Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana 1. 4. 2011, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D),(1) kar pomeni, da se je konkretni postopek nadaljeval po določbah tega zakona (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D).

Ena najpomembnejših novosti te (zadnje) novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(2) je prav nova ureditev revizijskega postopka. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug

i odstavek 367. člena ZPP

); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija;

tretji odstavek 367. člena ZPP

)(3). V tem primeru mora stranka

najprej

(pri Vrhovnem sodišču)

vložiti predlog za dopustitev revizije

(367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi, samo revizijo.

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožnikova revizija ni dovoljena že po samem zakonu.(4) V obravnavanem sporu imajo namreč uveljavljeni zahtevki različno dejansko in pravno podlago. Po tožbenih trditvah izvira zahtevek na plačilo 43.398,43 EUR iz več pogodbenih razmerij, in sicer avtorske pogodbe za projekt arhitekture mrliške vežice ter avtorske pogodbe za notranjo opremo te vežice. V navedenem znesku naj bi bili zajeti tudi stroški opravljenega dela v zvezi z nadzorom in organizacijo del po prvo navedeni avtorski pogodbi. Ker gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP(5) in ker tudi pogoji iz petega odstavka 367. člena ZPP niso podani, pri presoji o dovoljenosti revizije ni mogoče izhajati iz seštevka – skupnega zneska zahtevanega plačila iz obeh oz. vseh treh pogodb. Za presojo o dovoljenosti revizije bi bil zato relevanten znesek zahtevanega plačila iz posamezne pogodbe. Teh zneskov pa tožnik ni opredelil. S tako pomanjkljivo tožbeno trditveno podlago je ostal generični denarni tožbeni zahtevek iz tega naslova nedoločen, zato revizija v tem delu ni dovoljena.(6)

Revizija tudi ni dovoljena glede zahtevka za plačilo denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve tožnikove moralne avtorske pravice do spoštovanja avtorskega dela. Vrednost izpodbijanega pravnomočnega zavrnilnega dela namreč znaša 19.699,21 EUR in tako ne presega mejnega praga za t. i. direktno revizijo.

Vrednost nedenarnih zahtevkov, ki bi jih sicer lahko šteli za povezana, saj je tožnik pravni interes ugotovitvenega zahtevka utemeljeval z zahtevkom na objavo sodbe, pa ni bila določena (glej list. št. 71-73 in 206).

8Ker revizija ni bila (predhodno) dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), in ker ni dovoljena že po samem zakonu, saj noben od zahtevkov ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP).

---.---

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 45/2008.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.

Op. št. (3): Pri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Op. št. (4): ZPP-D je odpravil določbo, ki je v sporih o kršitvi avtorske pravice revizijo vselej dovoljevala. Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 70/2012 z dne 19. 4. 2012.

Op. št. (5): Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 653/2004 z dne 31. 8. 2006, II Ips 128/2002 z dne 27. 11. 2002, III Ips 187/2007 z dne 27. 10. 2009 itd.

Op. št. (6): Tako Vrhovno sodišče v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005 in III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007. Dodati velja še, da tudi če bi izhajali iz enotnega zneska, ki ga tožnik uveljavlja v plačilo po obeh pogodbah, vrednost izpodbijanega zavrnilnega dela ne presega 40.000 EUR. Upoštevati je namreč treba, da mu je bilo iz naslova neplačanega avtorskega honorarja po navedenih pogodbah pravnomočno prisojeno že 7.506,81 EUR.