VSRS Sklep III Ips 37/2010

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec kot edini ustanovitelj družbe D., d.o.o., dolžan sprejeti sklep, s katerim se tožnik izbriše kot direktor te družbe iz sodnega registra, sicer bo sodba nadomestila tak sklep. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2Sodišče druge stopnje je presodilo, da v primeru odstopa s položaja poslovodje ni podana sodna pristojnost. Ker pa je pritožbo vložila le tožeča stranka, je odločalo o pritožbi in jo zavrnilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 25/2009 z dne 9. februarja 2010 dopustilo revizijo tožeče stranke glede vprašanja sodne pristojnosti za odločanje o odstopu poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo.

4Na podlagi zgoraj omenjenega sklepa je tožeča stranka zoper drugostopenjsko sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja kršitev določb o pristojnosti iz drugega odstavka 32. člena in 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Uradni list RS, št. 26/99 - 107/2010), absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano drugostopno in posledično prvostopno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

5Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija je utemeljena.

7Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila dopuščena revizija (drugi odstavek 371. člena ZPP). V obravnavani zadevi je bilo dopuščeno vprašanje, ali je podana sodna pristojnost za odločanje o odstopu poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo.

8Tožnik želi doseči izbris sebe kot poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo iz sodnega registra. V skladu z določbo 48. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/2007 in 5/2010; v nadaljevanju: Uredba) je treba predlogu za vpis spremembe zastopnikov priložiti sklep skupščine ali drugega pristojnega organa. Predložitev sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa je torej predpostavka za izbris poslovodje iz sodnega registra in to ne glede na razlog za prenehanje funkcije – naj bo to odpoklic poslovodje, odstop poslovodje ali potek časa, za katerega je bil poslovodja imenovan na funkcijo.

9Če lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije (konstitutivni učinek), mu je treba v primeru, ko skupščina ali drug pristojen organ na podlagi njegove odstopne izjave ne sprejeme sklepa iz 48. člena Uredbe, ki je podlaga za njegov izbris iz sodnega registra (deklaratorni učinek), zagotoviti sodno varstvo. To je nenazadnje utemeljeno tudi na načelu zaupanja, v skladu s katerim se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni (8. člen Zakona o sodnem registru – ZSReg; Uradni list RS, št. 13/94 - 49/2009), in na javnem interesu, da se javno dostopno registrsko stanje uskladi z dejanskim stanjem v družbi.

10Revident opozarja tudi, da ugotovitev sodišča druge stopnje, da je poslovodja prost s potekom odpovednega roka, utemeljuje ugoditev tožbenemu zahtevku, česar pa sodišče druge stopnje ni storilo, ker naj takšna odločitev ne bi spadala v sodno pristojnost. Revizijsko sodišče temu revizijskemu očitku pritrjuje. Ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je poslovodja prost s potekom odpovednega roka in da se poslovodje ne tiče, kdaj družbenik sprejme sklep o njegovi odpovedi, bi bili sprejemljivi le tedaj, če vpis in izbris poslovodje v sodnem registru ne bi imela nobenih pravnih posledic, kar pa ne drži. Po določbi prvega odstavka 8. člena ZSReg ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek (praviloma) od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register. Nasproti (dobrovernim) tretjim zato poslovodja kljub poteku odpovednega roka še vedno velja za poslovodjo.

11Glede na povedano Vrhovno sodišče zaključuje, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo določbo 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Reviziji tožeče stranke je zato ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje naj v ponovljenem postopku upošteva, da se je tožena stranka najkasneje z vročitvijo tožbe seznanila z odstopno izjavo tožnika.