VSRS Sklep II Ips 421/2007

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v ponovni postopek.

S sklepom o poplačilu upnikov je sodišče prve stopnje sklenilo, da ima S. d.d. - v likvidaciji z vknjiženo hipoteko pod zaporedno št. 1 boljši vrstni red kot G. d.d., K., in je zato odločilo, da se po poplačilu stroškov (delno) poplača (le) terjatev S. d.d. - v likvidaciji v znesku 13.925.593 SIT. Znesek, pridobljen s prodajo hipotekarno zavarovane nepremičnine tako ni omogočal večjega poplačila in tudi ne poplačila ostalih upnikov.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo upnice G. d.d., K.. Po mnenju tega sodišča pritožbene navedbe, da je prenehala s hipoteko zavarovana terjatev S. d.d. - v likvidaciji, niso upoštevne. Čeprav zavarovana terjatev preneha, to namreč še ne pripelje do samodejnega prenehanja hipoteke. Ta obstaja še naprej, vse do izbrisa iz zemljiške knjige.

Zoper ta sklep je vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) zaradi zmotne uporabe materialnega prava - in to 136. člena, prvega odstavka 137. člena in 154. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002 - SPZ). Meni, da je v primeru prenehanja zavarovane terjatve obstoj hipoteke samo formalne narave in posledica publicitetnih učinkov vpisov v zemljiški knjigi. Sicer pa hipoteka kot vrsta zastavne pravice po načelu akcesornosti deli usodo terjatve, v zavarovanje katere je ustanovljena. Materialno gledano pa hipoteka preneha s prenehanjem terjatve. S prodajo hipotekarno zastavljene nepremičnine je zato dovoljeno poplačati pri večkratni zastavitvi samo tisto zavarovano terjatev, ki še ni prenehala. Upničine trditve, da je prenehala s hipoteko zavarovana terjatev S. d.d. - v likvidaciji, so zato odločilnega pomena, in to ne glede na dejstvo, da v zemljiški knjigi hipoteka (še) ni izbrisana. Če je s hipoteko zavarovana terjatev prenehala, ne more dejstvo (še vedno) vpisane hipoteke privesti do (ponovnega) poplačila (neobstoječe) zavarovane terjatve, niti do poplačila morebitnih ostalih terjatev istega upnika, ki pa niso zavarovane s hipoteko (v istem prednostnem vrstnem redu). Upničine trditve (ki jih je imelo pritožbeno sodišče za neupoštevne) se nanašajo na prenehanje s hipoteko zavarovane terjatve in so zato ob pravilni uporabi materialnega prava lahko odločilne za vrstni red poplačil.

Zahteva je utemeljena.

Med načeli zastavne pravice je na prvem mestu načelo postranskosti (akcesornosti), po katerem stranske stvari oziroma pravice delijo pravno usodo glavne stvari oziroma pravice. Ker je pri zastavni pravici glavna pravica zavarovana terjatev, je zastavna pravica stranska, njej podrejena pravica. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve), ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega, kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Prvi odstavek 137. člena SPZ zato določa, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha. To pravilo pa velja samo, če zakon ne določa drugače.

Tudi za hipoteko (zastavno pravico na nepremičninah) je tako kot za ostale oblike akcesornega zavarovanja značilno, da je v svojem obstoju in obsegu odvisna od zavarovane terjatve. Svoj smisel ima le, če obstaja (in dokler obstaja) terjatev, ki je z njo zavarovana. Po drugi strani pa je hipoteka knjižna pravica, kar pomeni, da se za njen nastanek, prenos in prenehanje zahteva javna objava v zemljiški knjigi. V prvem odstavku 154. člena SPZ je zato določeno, da hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana.

V obravnavanem primeru si tako konkurirata načelo akcesornosti in publicitetno načelo. Zaradi varnosti pravnega prometa je treba dati prednost slednjemu, kar pomeni, da ima pri prenosu in prenehanju zavarovane terjatve kljub akcesornosti konstitutiven učinek šele vpis v zemljiško knjigo(1). Čeprav zavarovana terjatev preneha, to še nima samodejnega učinka prenehanja hipoteke; ta obstaja še naprej, vse do izbrisa iz zemljiške knjige, v katero je vpisana. Vendar, kot pravi teorija, je po prenehanju zavarovane terjatve obstoj hipoteke samo formalne narave, kot posledica publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo(2). Strogo materialno gledano pa se hipoteka obnaša enako kot ostali tipi zastavne pravice. Stališče sodišča prve in druge stopnje se zdi zato (na prvi Šin strogo pozitivističniĆ pogled) pravilno - je namreč v formalnem (dogmatskem) skladju z določbo prvega odstavka 154. člena SPZ, ki je izjema od načela akcesornosti. To izjemo predvideva tudi prvi odstavek 137. člena SPZ, ko pravi: "Če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen če zakon določa drugače." Pri razlagi izjem je treba uporabiti razlagalno pravilo, po katerem se izjeme razlagajo utesnjujoče. Vendar bi bilo v nasprotju z bistvom, iz katerega raste to razlagalno pravilo pravne teorije in sodne prakse, če bi ga sodna praksa uporabljala dogmatsko. Smisel pravila, da je treba izjeme razlagati zožujoče, ni v tem, da besedni pomen pravila ožimo, ampak, da ugotovimo, ali življenjski primer vsebuje pravno relevantna dejstva, ki so po svojih značilnostih izjema glede na splošno pravilo. Razlagalno pravilo o utesnjujoči razlagi se zato skuša približevati smislu, namenu, pa vendar racionalno argumentabilnemu pomenu pravnega besedila(3).

Ob takem razlagalnem izhodišču je za presojo obravnavanega primera bistveno, da je upnik na razdelitvenem naroku izpodbijal terjatev S. d. d. - v likvidaciji ter se (še pred izdajo sklepa o poplačilu) skliceval na dejstva, ki naj bi imela za posledico prenehanje te terjatve in zaradi katerih bi bilo mogoče zahtevati tudi izbris hipoteke. Zaradi teh dejstev (ki sta jim sodišči prve in druge stopnje, sklicujoč se na prvi odstavek 154. člena SPZ, že samo zaradi tega odrekli pravno relevantnost in jih zato nista obravnavali) hipoteka formalno sicer še ne bi prenehala, bi pa lahko prenehala v materialnem smislu. Zaradi publicitetnega načela bi obstajala še naprej. Vendar s pomembno omejitvijo, ki jo opredeljuje jasen namen načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ): "Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic." Pri ustanovitvi hipoteke se praktični učinki načela zaupanja v zemljiško knjigo kažejo zlasti na področju varstva dobrovernega pridobitelja hipoteke pred razpolagalno nesposobnostjo in omejeno razpolagalno sposobnostjo zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, pri prenosu hipoteke pa glede varstva pred razpolagalno nesposobnostjo hipotekarnega upnika. Na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini. V obravnavanem primeru pa ne gre za položaj, ki bi zahteval varstvo dobrovernosti v pravnem prometu (kot na primer, če bi hipotekarni upnik ustanovil nadhipoteko). Gre preprosto za to, da upnikove trditve lahko pripeljejo do pravnega zaključka o prenehanju bistvene vsebine zastavne pravice, poplačilnega upravičenja - zaradi česar hipoteka ne bi več mogla služiti svojemu namenu in bi bila "zrela" za izbris(4). Bilo bi v nasprotju s smislom in namenom načela javnosti (katerega izpeljavo predstavlja tudi določba prvega odstavka 154. člena SPZ), če bi v postopku razdelitve zneska, dobljenega s prodajo, kateremu od upnikov odrekli pravico izpodbijati obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Publicitetno načelo ima učinke samo v mejah, ki jih opredeljuje 10. člen SPZ in preko njih ne seže - zlasti ne tako, da bi povsem izničilo načelo akcesornosti in dolžniku (ter drugim upnikom) odvzelo pravico izpodbijati s hipoteko zavarovane terjatve(5). Načelo javnosti, pojmovano tako, kot ga razumeta sodišči prve in druge stopnje, torej absolutno, bi izničilo možnost izbrisa hipoteke, se pravi drugi in tretji odstavek 154. člena SPZ. Če pa obstaja pravica zahtevati izbris hipoteke, potem mora biti tudi pravica do ugovora, da hipoteka zaradi prenehanja z njo zavarovane terjatve (ali iz drugih razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 154. člena SPZ) materialno ne obstaja več. Te pravice pa nima samo lastnik zastavljene stvari, temveč tudi vsak od upnikov, ki imajo hipoteko na isti stvari - usoda njegove poplačilne pravice je namreč odvisna od vrstnega reda (tretji odstavek 147. člena SPZ).

Zato je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.- ZIZ) tudi izrecno predvideno, da ima upnik pravico izpodbijati njegovi terjatvi konkurirajoče terjatve drugih upnikov, ki so zavarovane z isto nepremičnino. Bilo bi sicer enostavneje sklicevati se samo na določbo tretjega odstavka 207. člena ZIZ. Ker pa je zahteva ne omenja in pritožbenemu sodišču očita "samo" zmotno uporabo 136. člena, prvega odstavka 137. člena in 154. člena SPZ, je moralo vrhovno sodišče stališče o konkurenci načela akcesornosti in načela javnosti izpeljati iz razlage določb SPZ. Zahtevi je tako ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v ponovni postopek (drugi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku /Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.- ZPP/ v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člena ZIZ), v katerem bo presodilo pravni pomen pritožbenih trditev, ki naj bi po mnenju upnika pripeljale do pravnega sklepa, da naj bi terjatev S. d. d. - v likvidaciji prenehala. Pravne relevantnosti jim namreč ni mogoče odreči zgolj zato, ker je hipoteka še vpisana v zemljiški knjigi.

----------------

Op. št. (1): Tako M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 6, 127. Prenehanje terjatve je samo eden od razlogov za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, ki jih navaja drugi odstavek 154. člena SPZ (isti, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 609, 698, enako N. Gavella, Stvarno pravo, Informator, Zagreb, 1998, str. 840). Op. št. (2): Prim. A. Finžgar, Stvarno pravo (Služnosti, Zastavna pravica), Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1973, str. 57 in M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, str. 698, Zastavna pravica, str. 38, 126 - 128 in Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 407. Op. št. (3): Tako M. Pavčnik, Teorija prava, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997, str. 393. Odstavek je prirejeno povzet iz razlogov sodbe in sklepa VS RS II Ips 351/2006 z dne 13. 9. 2007. Op. št. (4): Gl. M. Tratnik v Stvarno pravo, str. 407.Op. št. (5): Po prenehanju zavarovane terjatve neizbrisana hipoteka sicer še obstaja; vendar samo formalno, kot posledica publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo. Ker pa je izpostavljena izbrisu in ugovoru prenehanja zavarovane terjatve, je njen obstoj dejansko le virtualen - pravno bi se lahko aktualiziral samo v primerih iz 10. člena SPZ. Nekatere pravne ureditve dajejo lastniku hipotekarno obremenjene nepremičnine po plačilu zavarovane terjatve možnost razpolaganja z neizbrisano hipoteko, tako da lahko hipoteko ob ohranitvi vrstnega reda uporabi za zavarovanje novih dolgov (na primer avstrijska - §§ 469 in 469a ABGB in hrvaška - drugi odstavek 347 člena ZV). V resnici gre v teh primerih samo za izkoriščanje možnosti prenosa vrstnega reda poplačila na novo hipoteko (prim. N. Gavella, prav tam, str. 821, 822 in M. Hinteregger v ABGB Praxiskommentar, Band 2 (Schwimann), Orac, Dunaj, 1998, str. 311-318).