147. člen SPZ
Več hipotek na isti stvari
(1)Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek.
(2)Ničen je dogovor, s katerim se zastavitelj zaveže, da na nepremičnini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek.
(3)Šele ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača naslednji upnik in tako po vrsti.
(4)Če je upnik sporazumno poplačan, se naslednji upniki pomaknejo za eno mesto navzgor.
- VSRS Sodba III Ips 14/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke. Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek. Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve. V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
- VSL sklep I Cpg 580/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Dopustna je ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek na istih nepremičninah v korist istemu zastavnemu upniku. Maksimalna hipoteka je pač takšna hipoteka, s katero so zavarovane terjatve določene vrste. Ker pa ni nujno, da je že ob ustanovitvi hipoteke določeno, katera konkretna terjatev je zavarovana s hipoteko , mora to biti določeno vsaj v zahtevi, s katero hipotekarni upnik uveljavlja svojo pravico. Ker je tožeča stranka uveljavljala ločitveno pravico, to je maksimalno hipoteko, bi morala določno opredeliti terjatve, ki se naj bi poplačale iz zastavljenih nepremičnin.
- VSK sklep Cdn 8/2015Višje sodišče v Kopru · 2015
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke. Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek. Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve. V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
- VSL sklep I Cpg 580/2015Višje sodišče v Ljubljani · 7. 5. 2015
Dopustna je ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek na istih nepremičninah v korist istemu zastavnemu upniku. Maksimalna hipoteka je pač takšna hipoteka, s katero so zavarovane terjatve določene vrste. Ker pa ni nujno, da je že ob ustanovitvi hipoteke določeno, katera konkretna terjatev je zavarovana s hipoteko , mora to biti določeno vsaj v zahtevi, s katero hipotekarni upnik uveljavlja svojo pravico. Ker je tožeča stranka uveljavljala ločitveno pravico, to je maksimalno hipoteko, bi morala določno opredeliti terjatve, ki se naj bi poplačale iz zastavljenih nepremičnin.
- VSK sklep Cdn 8/2015Višje sodišče v Kopru · 11. 2. 2015
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
- VSRS Sklep III Ips 64/2012Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 2013
Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne. Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.
- VSM sklep I Ip 215/2009Višje sodišče v Mariboru · 2. 4. 2009
Pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno upoštevalo predzaznamovano zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah v zavarovanje terjane terjatve in ob zaznambi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lenartu opr. št. In 35/2007 z dne 13.04.2007 v korist pritožnika, vloženega 13.04.2007, vpisalo, da zaznamba učinkuje od 18.12.1991.
- VSRS Sklep II Ips 421/2007Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2007
Upnik ima pravico izpodbijati z njegovo terjatvijo tekmujoče terjatve drugih upnikov, ki so zavarovane z isto nepremičnino. Načelo javnosti, pojmovano tako, kot ga razumeta sodišči prve in druge stopnje, torej absolutno, bi izničilo možnost izbrisa hipoteke, se pravi drugi in tretji odstavek 154. člena SPZ.