VSL sklep I Cpg 344/2014

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se v razmerju med tožečo stranko in toženo stranko razveljavijo učinki plačila denarnega zneska 102.508,91 EUR dne 19.11.2010 in da se toženi stranki naloži, da mora v 15 dneh plačati tožeči stranki znesek 102.508,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2011 do plačila (1. točka izreka). Obenem je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 1.410,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2Tožeča stranka se je zoper odločitev o pravdnih stroških iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravočasno pritožila. Predlagala je, da sodišče druge stopnje odločitev o stroških spremeni tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka. Navajala je, da odgovor na tožbo glede na potek postopka v tej zadevi ni bil potreben.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Vztrajala je, da so bili pravdni stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo nujni in potrebni. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz nosilnih razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila denarno terjatev, ki je predmet tega postopka. Terjatev je bila prerekana. S sklepom o preizkusu terjatev z dne 9.1.2013, ki ga je v stečajnem postopku nad toženo stranko izdalo Okrožno sodišče v Novi Gorici, je bila tožeča stranka napotena na uveljavljanje terjatve pred sodiščem. V skladu s sedmim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) bi tožeča stranka morala v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka. Ker tožeča stranka nadaljevanja postopka ni predlagala, je s tem nastopila materialnopravna posledica iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, to je prenehanju terjatve tožeče stranke do tožene stranke. Ker med pravdnima strankama ni bilo sporno relevantno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje na podlagi 488. člena ZPP izdalo sodbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev o stroških postopka je oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP in je tožeči stranki naložilo, da mora na podlagi uspeha v pravdi povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 1.410,84 EUR s pripadki.

6Pritožnica pravilno opozarja, da je v tej zadevi terjatev prenehala že po samem zakonu po tretjem in sedmem odstavku 301. člena ZFPPIPP. Zato odgovor na tožbo ni bil potreben. Takoj po vložitvi tožbe z dne 15.12.2011 je bil že pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki namreč zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko dne 3.2.2012 postopek prekinjen po samem zakonu po 4. točki 205. člena ZPP, o čemer je bila tožena stranka obveščena dne 29.5.2012 (prim. vročilnico pripeto k red. št. 7 spisa). Po vpogledu v spis je tožena stranka, kljub temu, da poziva sodišča ni prejela, vložila odgovor na tožbo dne 4.7.2012, t.j. v času prekinitve postopka.

7Prekinitev postopka ima po določilu prvega odstavka 207. člena ZPP za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka med tem, ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje (tretji odstavek cit. člena). Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dne, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka (četrti odstavek 208. člena ZPP). Razlog za prekinitev pravdnega postopka po določbi drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. V konkretnem primeru je bilo to dne 9.1.2013. Ker tožeča stranka ni v enomesečnem roku predlagala nadaljevanja prekinjenega postopka, v pravdi ne more uspeti, ne glede na to, ali tožena stranka vloži odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo ne vpliva na njen uspeh v pravdi.

8Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navajala, da se je prekinjeni postopek nadaljeval z dnem 9.1.2013, enomesečni rok za predlog tožeče za nadaljevanje postopka pa se je iztekel 9.2.2013. In ker naj tožena stranka ne bi mogla vedeti, da tožeča stranka ne bo predlagala nadaljevanja postopka, naj bi bila primorana vložiti odgovor na tožbo v prekluzivnem roku, ki se je iztekel 8.2.2013, to je še pred potekom enomesečnega roka za nadaljevanje postopka. Po določbi četrtega odstavka 208. člena ZPP je rok za vložitev odgovora na tožbo zanjo lahko začel teči šele od dneva, ko ji je sodišče vročilo sklep o nadaljevanju postopka, to je 28.8.2013 (prim. vročilnico pripeto k red. št. 13). Obenem pa bi ji sodišče moralo po 276. členu ZPP vročiti tožbo s prilogami v odgovor. Toženi stranki pa poziv na odgovor ni bil nikoli vročen. Tožena stranka mora namreč odgovoriti na tožbo, če prejme poziv na odgovor. Po 276. členu ZPP mora sodišče tožbo s prilogami vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. 277. člen določa, da mora tožena stranka odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. Sodišče pa mora opozoriti toženo stranko na posledice, če na tožbo ne bi odgovorila (tretji odstavek 277. člena ZPP). Ker tožena stranka poziva sodišča, naj vloži odgovor na tožbo, ni prejela, tožbo s prilogami pa si je sama vpogledala in fotokopirala iz spisa, njen odgovor na tožbo ni bil potreben. Ne glede na odgovor na tožbo bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zavrniti po vpogledu v stečajni spis po sedmem odstavku 301. člena ZFPPIPP. Glede na določilo prvega odstavka 155. člena ZPP mora zato sama nositi svoje stroške postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo. Zato je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in odločitev o stroških spremeniti tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa (358. člen ZPP).

9Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbenem postopku ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.