UPRS sodba II U 152/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnica izbriše iz registra, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila tožnica vpisana v register na podlagi odločbe št. 11002-63/2012-6 z dne 23. 7. 2012. Sklicuje se na prvi odstavek 164. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), po katerem lahko delodajalec opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje. Po drugem odstavku istega člena pa mora delodajalec pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Inšpektorat RS za delo (IRSD) je pri tožnici opravil poostren nadzor nad izpolnjevanjem kadrovskih in prostorskih pogojev in k svojemu poročilu z dne 6. 2. 2013 priložil tudi pravnomočen plačilni nalog št. 035105/C z dne 1. 8. 2012, ki je postal pravnomočen dne 10. 8. 2012, iz katerega izhaja, da je tožnica kršila 134. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Zato je bilo treba tožnico, v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 172. člena ZUTD, izbrisati iz registra.

Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja. Meni, da tako v izreku, kakor tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri register se izbris nanaša. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedeno, v katerem obdobju naj bi bila kršitev določb 134. člena ZDR storjena. IRSD je dne 19. 7. 2012 opravil inšpekcijski nadzor in ugotovil, da je tožnica v obdobju pred oddajo vloge za vpis v register zamujala z izplačilom plač zaposlenih ter ji izrekel globo v znesku 200,00 EUR. Tožnica je plačilni nalog prejela dne 1. 8. 2012, le-ta pa je postal pravnomočen dne 10. 8. 2012. Poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru je bilo prav tako izdelano dne 19. 7. 2012. Ugotovitev IRSD o kršitvi 134. člena, ki jo je storila tožnica v obdobju pred oddajo vloge za vpis v register, pa je lahko pravno relevantna le pri odločitvi o vpisu v register. Glede na ugotovitve IRSD z dne 19. 7. 2012 tožena stranka tožeče stranke sploh ne bi smela vpisati v register. Pri izbrisu iz registra se tožena stranka sicer sklicuje na določbo prvega odstavka 164. člena ZUTD, da mora delodajalec pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, vendar pa navedena določba ne daje podlage za zaključek, po katerem bi tožena stranka, ob uporabi določb 172. člena ZUTD, delodajalca lahko izbrisala iz registra zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje, ki so bile storjene pred oddajo vloge za vpis v register. V obdobju od vpisa v register dalje pa pri tožnici niso bile ugotovljene nepravilnosti, ki bi narekovale postopanje po 172. členu ZUTD. Poleg tega se zdi tožnici ukrep izbrisa iz registra glede na težo kršitve, ki jo je storila, pretiran in nesorazmeren. Tožnica se namreč ukvarja le z dejavnostjo posredovanja in iskanja začasne delovne sile in zato izbris iz registra zanjo dejansko pomeni prenehanje njenega obstoja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da pomanjkljivosti v samem izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe ne držijo. Iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da gre za zadevo po uradni dolžnosti v zadevi izbrisa iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljana delavcev drugemu delodajalcu, zato je izrek odločbe dovolj jasen in razumljiv. Tožnica tudi glede odločbe z dne 23. 7. 2012, ko je bila vpisana v register, ni imela pripomb glede izreka in razumevanja, v kateri register je bila vpisana. Tožnica je bila vpisana v register, ker je bilo iz poročila IRSD, ki mu je tožena stranka posredovala predlog za uvedbo inšpekcijskega nadzora, z dne 19. 7. 2012 razvidno, da tožnica v zadnjih dveh letih pred oddajo vloge ni kršila delovnopravne zakonodaje s storitvijo prekrška, zaradi katerega bi ji bila pravnomočno izrečena globa. Vendar pa mora delodajalec pogoj, da ne krši delovnopravne zakonodaje, izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je dne 4. 2. 2012 (op. sodišča: 4. 2. 2013) od IRSD prejela poročilo o poostrenem inšpekcijskem nadzoru, opravljenem pri tožnici, s priloženim pravnomočnim plačilnim nalogom z dne 1. 8. 2012, ki je postal pravnomočen dne 10. 8. 2012, iz katerega izhaja, da je tožnica kršila 134. člen ZDR. Plačilni nalog je bil torej izdan po vpisu tožnice v register. Po ZUTD je tožena stranka dolžna preverjati, ali so bile storjene kršitve delovnopravne zakonodaje pred vpisom v register, po vpisu v register pa ZUTD ne predvideva ponovnega formalnega preverjanja pogojev za vpis. Pa tudi, če bi prišlo do kršitve pred vpisom v register, pa tožena stranka tega ne bi vedela in bi delodajalca vseeno vpisala v register, to ne pomeni, da tožena stranka delodajalca za kršitve, za katere bi naknadno izvedela, ne bi smela izbrisati iz registra. Gre namreč za zalo občutljivo dejavnost, pri kateri prihaja do velikega števila kršitev pravic delavcev, to pa terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, s katero je le-ta tožnico izbrisala iz registra (domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljana delavcev drugemu delodajalcu). Izbris iz registra ureja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). V času odločanja veljaven ZUTD je v 8. alinei prvega odstavka 172. člena ZUTD določal, da ministrstvo po uradni dolžnosti ali na predlog IRSD oziroma drugih pristojnih organov delodajalca izbriše iz registra, če je delodajalec pri opravljanju svoje dejavnosti kršil predpise s področja delovnopravne zakonodaje. Po drugem odstavku 164. člena ZUTD mora namreč delodajalec pogoje iz prvega odstavka tega člena, med drugim, da ne sme kršiti predpisov s področja delovnopravne zakonodaje, izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila tožnica, ker je, po poročilu IRSD z dne 19. 7. 2012 izpolnjevala pogoje za vpis v register, dne 23. 7. 2012 vpisana v register. Po vpisu tožnice v register pa je IRSD pri tožnici dne 1. 8. 2012 opravil izredni inšpekcijski nadzor pregleda s področja delovnih razmerij. Poročilo o nadzoru je bilo toženi stranki posredovano dne 4. 2. 2013. Iz poročila je razvidno, da je IRSD pri tožnici ugotovil kršitev določbe 134. člena Zakona o delovnih razmerjih, ker tožnica zaposlenim delavcem v obdobju od aprila do junija 2012, do najpozneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec, ni zagotovila izplačila plač. Za storjeni prekršek je bil tožnici dne 1. 8. 2012 izdan plačilni nalog št. 035106, s katerim ji je bila izrečena globa v znesku 200,00 EUR. Plačilni nalog je postal pravnomočen dne 10. 8. 2012.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih določb in podatkov v spisu, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je na podlagi ugotovitev, kot izhajajo iz plačilnega naloga, pravilno ugotovila, da je tožnica kršila določbe 134. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zato je po oceni sodišča pravilno ugotovila tudi, da tožnica, upoštevajoč določbo drugega odstavka 164. člena ZUTD, pogojev za opravljanje predmetne dejavnosti ne izpolnjuje več, saj ne izpolnjuje pogoja iz 1. alinee prvega odstavka 164 člena ZUTD. Posledično je tožena stranka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je tožnico, skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 172. ZUTD, izbrisala iz registra.

Glede na navedeno tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Na ugovor, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, ker se ne ve za kateri register gre, je po presoji sodišča pravilno odgovorila že tožena stranka v odgovoru na tožbo, z razlogi, s katerimi se sodišče strinja, in se zato, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožbeni ugovor, da bi ugotovljena kršitev, glede na čas storitve, lahko bila relevantna le za odločanje pred vpisom v register, sodišče zavrača kot neutemeljen. Ugotovljena kršitev se sicer res nanaša na obdobje pred vpisom v register, vendar pa pri vpisu v register, kot to pravilno pojasnjuje že tožena stranka, ni bila znana. Ker je kršitev postala znana šele po vpisu tožnice v register, ko je bil tožnici tudi izdan plačilni nalog zaradi prekrška, za katerega ji je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje, je tožena stranka ugotovljeno kršitev pravilno upoštevala za obdobje od vpisa v register dalje ter na to ugotovitev oprla izpodbijano odločbo. Ker je bil tožnici ukrep izbrisa iz registra izrečen v skladu z določbo 8. alineje prvega odstavka 172. člena ZUTD, tožbeni ugovor glede nesorazmernosti ukrepa ne more biti relevanten.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.