172. člen ZUTD

Sam rok predložitve bančne garancije po zakonski normi ni bistven, ampak je bistven čas njene veljavnosti. Bistveno je torej, da bančna garancija velja neprekinjeno, tj. za ves čas opravljanja dejavnosti.

Še zlasti v situaciji, ko delodajalec v času odločanja o ukrepu odvzema dovoljenja in izbrisa iz registra že izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, je treba presoditi, ali je izrek tega ukrepa v konkretnem primeru sorazmeren.

Glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 172. člena ZUTD je tožniku morala odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbrisati iz registra. Iz opisanega dejanskega stanja namreč nedvoumno in s strani tožnika neprerekano izhaja, da več čas svojega opravljanja dejavnosti kot delodajalec za zagotavljanje dela ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, kar DDV nedvomno je. Tožnikovo naziranje, da bi poleg objektivnega moral biti izkazan tudi subjektivni element ter da naj se zaustavi izvršitev sankcij iz izpodbijane odločbe, zato ni na mestu. Ta zadeva namreč ni prekrškovna zadeva oz. ne gre za kaznovalni postopek, v katerem bi se izrekale sankcije, za kar bi morala biti podana (subjektivna) odgovornost in kjer bi bila potrebna sorazmernost pri odmeri sankcije.

V času zaprosila je tožnica z dovoljenjem že razpolagala, za (novo) strokovno osebo pa je toženi stranki predložila tudi dokumentacijo. Zato bi morala tožena stranka obrazložiti, zakaj je uporabila 6. člen Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom in Inšpektorat zaprosila za (ponovno) preverbo kadrovskih pogojev. Ker izpodbijana odločba o tem nima nobenih razlogov, je pomanjkljiva. Na podlagi tega zaprosila je Inšpektorat toženi stranki posredoval negativno poročilo, ta pa je nanj oprla izpodbijano odločbo.

Utemeljeni so tožničini ugovori, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnjeno konkretno katerega pogoja nova strokovna oseba, zaposlena pri tožnici, ne izpolnjuje. Glede omenjene osebe iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le, katere listine je predložila tožnica ter kateri pogoji so predpisani. Zaključek, iz katerega bi izhajalo katerega pogoja omenjena oseba ne izpolnjuje in zakaj ga ne izpolnjuje, iz navedene obrazložitve ne izhaja. Nikakor ni pravilen zaključek tožene stranke, da je mnenje, na podlagi katerega je izdalo izpodbijano odločbo, izdal Inšpektorat, kar naj bi bilo (brez navedbe razlogov) samo po sebi (zadosten) razlog za izpodbijano odločitev. Ker tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - to je o razlogih, zaradi katerih je bilo mnenje Inšpektorata negativno, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.

Ko gre za ZUP, tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno.

Tožnik je dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku izključno zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki je ob uspehu s tožbo glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena.

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka 6. 5. 2015 kot glavne dejavnosti ni imela registrirane dejavnosti posredovanja začasne delovne sile. Navedeno utemeljuje uporabo določbe tretjega odstavka 172. člena ZUTD. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč odločilnega pomena ugotovitev, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti na dan izdaje izpodbijane odločbe.

Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Delodajalci za zagotavljanje dela delavcev, ki so bili na dan 1. 3. 2014 vpisani v register, v 3 mesecih od uporabe zakona (ta se je pričel uporabljati s 1. 3. 2014) ministrstvu predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Ta obvezna dokazila so predpisana v 164. členu ZUTD. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka bančne garancije v višini 30.000 EUR kot enega izmed pogojev toženi stranki ni predložila. Ministrstvo po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti delodajalcu in ga izbriše iz registra ali evidence, med drugim tudi, če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD. Med temi pogoji pa je določeno tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki predložiti tudi bančno garancijo najmanj v višini 30.000 EUR. Nesporno pa slednjega pogoja ni izpolnila. Pogoji za opravljanje dejavnosti iz 164. člena ZUTD so določeni tako, da mora delodajalec, v kolikor želi opravljati dejavnost, izpolnjevati vse predpisane pogoje in ne le posamezne izmed njih ves čas opravljanja dejavnosti. V obravnavanem primeru ne gre zgolj za

Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več). Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.

Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.

Tožnica ima sicer prav, da ministrstvo poleg registra oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu vodi še vrsto drugih registrov, zato bi bile načeloma res mogoče različne interpretacije o tem, iz katerega od teh registrov je treba na podlagi izpodbijane odločbe izbrisati tožnico. Vendar pa bi lahko do take nejasnosti prišlo le v primeru, če bi bila tožnica poleg registra iz prvega odstavka 163. člena ZUTD vpisana še v katerega izmed teh registrov. Izpodbijana odločba temelji izključno na podatkih iz pravnomočne odločbe o prekršku, ki jo je prejelo ministrstvo, torej na uradnih podatkih, ki jih ima organ. Pri tem ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ne iz upravnih spisov ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi bilo treba tožnico zaslišati zaradi zaščite njenih interesov (kot npr. nejasnosti glede dejanskega stanja ali druge okoliščine, ki bi po svoji naravi zahtevale njeno izjasnitev). Če organ v postopku za vpis v register ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za ta vpis, to ne pomeni, da ne bi mogel v naknadnem postopku za izbris iz registra ugotoviti, da so izpolnjeni (deloma tudi drugačni) pogoji za izbris in to ne