UPRS sklep IV U 130/2012

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, je dne 17. 10. 2011 izdalo sklep, št. 06122-3236/2010/5, s katerim je ugotovilo, da je odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 356-29/00-401 z dne 22. 6. 2000, s katero je bilo inšpekcijskemu zavezancu A.A. naloženo, da mora v roku 120 dni od prejema te odločbe odstraniti prizidek v gradnji na SV strani obstoječe stanovanjske hiše v velikosti tlorisa 6m x 3,5m, na zemljišču s parc. št. 1402/3 k.o. … ter urediti zemljišče v stanje pred njegovim posegom v prostor na lastne stroške, izvršljiva dne 1. 4. 2011, zato se dovoli njena izvršba (1. točka izreka sklepa). V 2. točki izreka je bilo določeno, da je investitor dolžan odstraniti prej navedeni prizidek na svoje stroške, v naknadnem roku do 1. 4. 2012, po poteku tega roka pa bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec ter v 3. točki odločeno, da bo stroških izvršbe izdan poseben sklep, in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da zavezanec sam v določenem roku obveznosti ni izpolnil v celoti, zato se dovoljuje izvršitev odločbe.

2Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 17. 10. 2011 zavrnil.

3Tožnik vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2., in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker se izpodbijana odločba ne ukvarja z vsebinskimi vprašanji, prav tako se je pred njeno izdajo kršila tožnikova pravica do sodelovanja v postopku. Tožnik pojasnjuje, da bi bila v zadevi smotrno objekt legalizirati in ne zahtevati njegove odstranitve, zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožniku omogoči, da z legalizacijo objekta zavaruje svoje pravne koristi.

K I. točki izreka:

4Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena).

6Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z uvodoma navedeno vsebino izpodbijanega sklepa, s katero je bila ugotovljena izvršljivost inšpekcijske odločbe z dne 22. 6. 2000 (izvršilni naslov), je bila dovoljena izvršba, določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, to je odstranitve nedovoljeno zgrajenega objekta na zemljišču parc. št. 1402/3 k.o. ..., in odločeno, da bo obveznost izvršilo pooblaščeno podjetje, če tožnik niti v naknadno določenem roku ne bo sam izpolnil obveznosti, upravni organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in ni posegel vanjo.

7O obveznosti, da mora tožni odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti. Posega v svoje pravice ne zatrjuje niti z navajanjem razlogov, zaradi katerih meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Poleg navedenega izpodbijani sklep ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, jo je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Ta odločitev je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah (sklepi I Up 30/2008, I Up 100/2009, I Up 253/2009, I Up 278/2010, I Up 319/2011).

K II. točki izreka:

9Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.