VSRS Sklep III Ips 74/2005

Reviziji se ugodi ter se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedenim sklepom štelo, da je napoved pritožbe tožene stranke umaknjena. Hkrati je ugotovilo, da njena taksna obveznost skupno znaša 213.197,00 SIT.

2Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3Tožena stranka je proti sklepu sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglasila je revizijske stroške.

4Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

5Po vložitvi odgovora na revizijo je bila tožeča stranka pripojena h gospodarski družbi P. d.d. (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2005/02262 z dne 1. 12. 2005). Z vpisom pripojitve v sodni register je tožeča stranka prenehala (2. točka tretjega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju: ZGD). Njeno premoženje je z vsemi obveznostmi prešlo na prevzemno družbo (1. točka tretjega odstavka 521. člena ZGD), ki je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (šesti odstavek 511. člena ZGD).

6Pripojitev tožeče stranke (in s tem prekinitev revizijskega postopka; 3. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP) je nastopila po tem, ko so bila v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja, zato ni bilo ovire za izdajo odločbe Vrhovnega sodišča.

7Revizija je utemeljena.

8Povzetek bistvenih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč:

Tožena stranka je v osmih dneh od prejema sklepov in sodbe, opr. št. I Pg 106/99-77 z dne 14. 1. 2004, napovedala pritožbo. Ker napovedi ni priložila dokazila o plačilu dolžne sodne takse, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo naj to stori v petnajstih dneh (rok za dopolnitev napovedi). Pri tem jo je opozorilo, da bo štelo, da je napoved pritožbe umaknila, če dokazila ne bo pravočasno predložila. Navedeni sklep je tožena stranka prejela dne 16. 3. 2004. Po izteku roka je zahtevala izdajo sklepa o odmeri sodne takse. Zahtevi ni priložila dokazila o plačilu sodne takse za napoved pritožbe.

9Povzetek nosilnih razlogov nižjih sodišč:

Tožena stranka je prejela zahtevo za dopolnitev napovedi pritožbe, vendar v danem roku ni predložila dokazila o plačilu dolžne sodne takse. Ker niso bili podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, se je štelo, da je napoved pritožbe umaknila.

10Razlogi Vrhovnega sodišča o utemeljenosti revizije:

ZPP je v času odločanja sodišča druge stopnje (dne 5. 10. 2004) v prvem odstavku 105.a člena določal naslednje: „Vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, se mora priložiti dokazilo o plačilu dolžne sodne takse“.

11Citirano zakonsko določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) razveljavilo v delu, ki je določal, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. Ugotovilo je namreč, da taka določba ne predstavlja upravičenega posega v ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava). Ker v svoji odločbi (št. Up-258/03-14 in U-I-74/05 z dne 22. 9. 2005) ni navedlo, kdaj je začela razveljavitev učinkovati, se šteje, da je začela učinkovati dan po objavi, to je dne 11. 10. 2005 (43. člen Zakona o Ustavnem sodišču; v nadaljevanju: ZUstS).

12V predmetni zadevi je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo dne 5. 10. 2004. S tem dnem je bilo o spornem pravnem razmerju pravnomočno odločeno, saj sklepa ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. Tega dne je bil ta postopek pravnomočno končan. Vendar pa je tožena stranka proti pravnomočnemu sklepu pravočasno vložila (dovoljeno) revizijo.

13Ustava v 158. členu določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. ZPP pa določa, da je pravnomočno sodbo ali sklep mogoče izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi. Med njimi je tudi revizija, s katero je mogoče poseči v pravnomočno končane pravdne postopke (prvi odstavek 367. člena in prvi odstavek 384. člena ZPP).

14Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po nasprotnem razlogovanju bi to lahko pomenilo, da se protiustavni in razveljavljeni zakon (ali njegov del) uporablja v vseh primerih, ko je bilo v času uveljavitve odločitve Ustavnega sodišča o spornem razmerju že pravnomočno odločeno. Takšna razlaga zakona pa ne more biti v skladu z Ustavo, saj bi Vrhovnemu sodišču v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi nalagala, naj odloči v nasprotju z Ustavo.

15Odločanje v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi (na podlagi katerih lahko poseže v pravnomočnost) po zakonu, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustaven, in ga razveljavilo, bi Vrhovno sodišče naravnost sililo, naj krši človekove pravice. Sililo bi ga k ravnanju, ki ga Ustavno sodišče sankcionira. Le-to namreč v postopkih ustavnih pritožb (na podlagi katerih se obravnavajo le razmerja, o katerih je že pravnomočno odločeno) ne uporablja razveljavljenega zakona; pravnomočne sodne odločbe, ki se opirajo na tak zakon, pa razveljavlja.

16Navedeno zakonsko določbo je zato treba razumeti tako, da (praviloma, če ni s posebnim zakonom določeno drugače) razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Zato pa v zvezi z vloženo revizijo predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočen sklep sodišča druge stopnje. Revizija (kot izredno pravno sredstvo, ki posega v pravnomočno končane postopke v gospodarskih sporih) je bila namreč vložena pravočasno in o njej do začetka učinkovanja delne razveljavitve zakona (ZPP) še ni bilo odločeno.

17Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (1. točka izreka). Z uporabo razveljavljenega dela ZPP bi bila namreč v primeru morebitne zavrnitve revizije kršena revidentkina ustavna pravica do pritožbe, saj bi to pravico izgubila.

18Odločitev o revizijskih stroških je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP; 2. točka izreka).