VSL sklep III Ip 3026/2013

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnino parc. št. 1244/73 k.o. X, dovoljeno s sklepi o izvršbah z opr. št. In 99/85, In 00/00023, In 00/00063, In 02/00154, In 02/00158, In 02/00162, In 03/00122, In 04/0162, In 267/2010, VL 4676/2011, In 47/2011 in v tem delu sklepe o izvršbah razveljavilo (točke 1 do 11 izpodbijanega sklepa), odredilo ustrezne izbrise v zemljiški knjigi (12. točka) in odločilo, da upniki sami krijejo stroške odgovora na ugovor tretjih (13. točka).

2Zoper sklep so se pritožili upniki H.Z., M.K.S., H.B.R., A.M. Vsi so predlagali prekinitev postopka in hkrati vložili pritožbo zoper izpodbijani sklep. Uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajajo, da je bilo v pravdnem postopku II P X/2009 zatrjevano, da na Okrajnem sodišču v Domžalah poteka postopek po predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, s katerim se predlaga vzpostavitev etažne lastnine v skladu z ZVEtL. Nepravdni postopek se na Okrajnem sodišču v Domžalah vodi pod N 37/2010. Tretji udeleženci (tožniki) so v navedenem nepravdnem postopku prijavili svojo udeležbo v skladu s 16. členom ZVEtL in uveljavljajo lastninsko pravico vsak na svojem stanovanju. Okrajno sodišče je zaznamovalo pravno dejstvo uvedbe postopka in vknjižilo etažno lastnino. Vpis je dovolilo dne 25. 1. 2011. Udeleženci omenjenega postopka so tudi tožniki, zato bodo ob koncu nepravdnega postopka vpisani kot lastniki stanovanj. V postopku pa je prišlo tudi do trditev, da glede vseh posameznih delov niso bile sklenjene prodajne pogodbe, torej je v tem delu dolžnik še vedno lastnik. V tem primeru bi moralo izvršilno sodišče počakati do pravnomočnega konca navedenega nepravdnega postopka, po koncu katerega se bo izkazalo, na katerih posameznih delih so posamezni lastniki pridobili lastninsko pravico z vpisom lastninske pravice, na vseh preostalih posameznih delih, za katere predlog ne bo vložen, bodo še naprej ostali lastniki dolžniki – v tem delu se bodo upniki tega postopka lahko poplačali iz posameznih delih v vrstnem redu zaznamb sklepa o izvršbi oziroma vpisanih hipotek. Sodišče bi pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo vpogledati v stanje nepravdne zadeve Okrajnega sodišča v Domžalah N 37/2010 oziroma Okrajnega sodišča v Ljubljani N 90/2013 ter ugotoviti, ali je vknjižena etažna lastnina. Če je že vknjižena etažna lastnina, bi moralo sodišče prekiniti predmetni postopek do konca nepravdnega postopka in nato nadaljevati izvršilni postopek na posamezne dele, ki bodo ostali v lasti dolžnikov. V nadaljevanju izpostavlja 16. in 12. člen ZVEtL.

3Zoper sklep sta se pritožili tudi upnici B. In I.R., ki sta prav tako zatrjevali zmotno uporabo materialnega prava, pritožujeta pa se tudi iz ostalih dveh pritožbenih razlogov. Izpostavljata določbo 111. člena Stvarnopravnega zakonika, po katerem hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, pa se ta razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Tekom pravdnega postopka P 1587/2009 je bilo zatrjevano, da vsa stanovanja v predmetni stavbi doslej še niso bila prodana. Posledično je moč pričakovati, da bo po zaključku nepravdnega postopka N 37/2010 Okrajnega sodišča v Domžalah oziroma N 90/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani del posameznih delov ostal v dolžnikovi lasti. Na to so opozorili tudi tretji, kupci stanovanj tekom pravdnega postopka. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo P 158/2009, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Cp 2805/2012, odločilo, da izvršba v konkretnem primeru ni dopustna na stanovanja, ki so v lasti tretjih, torej kupcev stanovanj. Hkrati pa po drugem odstavku 12. člena ZVEtL bremena ostanejo. Opozarjata, da je sklep preuranjen, saj je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali bo imela dolžnica po vzpostavljeni etažni lastnini še lastninsko pravico na katerem izmed novo nastalih posameznih delov (13. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato bi moralo sodišče, ker gre za predhodno odločanje (206. člen ZPP), postopek prekiniti in počakati do odločitve v nepravdnih zadevah.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbe na nepremičnini parc. št. 1244/73 k.o. X, ker je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1587/2009-II z dne 26. 11. 2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2805/2012 z dne 13. 3. 2013, ugotovilo, da je bilo v pravdnem postopku po tožbi na nedopustnost izvršbe ugotovljeno, da je nedopustna izvršba na nepremičnino parc. št. 1244/73 k.o. X. Pritožniki v pritožbi izpostavljajo zlasti zmotno uporabo materialnega prava, hkrati pa tudi predlagajo prekinitev postopka, saj je odločitev v tej zadevi, kot to navajata pritožnika B.R. In I.R., odvisna od predhodnega vprašanja, ali je dolžnica morebiti lastnica preostalega dela parc. št. 1244/73 k.o. X, ker je bilo v pravdni zadevi po tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe s strani tretjih (tožnikov) zatrjevano, da naj ne bi bile sklenjene pogodbe v zvezi z vsemi etažami (nekatera od stanovanj naj ne bi bila prodana). Višje sodišče materialnopravnega stališča pritožnikov, da je izpodbijani sklep napačen oziroma bi bilo potrebno izvršbo prekiniti, ne sprejema.

6Iz izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1587/2009-II z dne 25. 11. 2011 izhaja, da je sodišče ugotovilo, da ni dopustna izvršba na nepremičnini parc. št. 1244/73 k.o. X, dovoljena s sklepi o izvršbi. Višje sodišče ugotavlja, da so bili pritožniki stranke tega pravdnega postopka, kar izhaja iz označbe strank postopka.

7Na podlagi petega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi. Pritožniki uveljavljajo zmotno uporabo 12. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi – ZVEtL in 111. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, saj se glede nepremičnine vodi postopek vzpostavitve etažne lastnine. Po določbah prvega in drugega odstavka 12. člena ZVEtL bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele, ne glede na to določbo pa breme, ustanovljeno na nepremičnini na podlagi sodnega sklepa o izvršbi, ne preide na tiste posamezne etažne dele, za katere pridobitelji izkažejo, da so pravne naslove pridobili pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini (drugi odstavek). Podobno ureditev določa SPZ v 111. členu pri razdelitvi nepremičnin v etažno lastnino.

8Ni utemeljena pritožbena navedba upnikov B. In I.R., da je sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da izvršba v konkretnem primeru ni dopustna na stanovanja, ki so v lasti tretjih, torej kupcev stanovanj. Sodišče je v pravdnem postopku ugotovilo, da izvršba na nepremičnino parc. št. 1244/73 k.o. X ni dopustna, tako oblikovan izrek pa ni mogoče razlagati drugače kot tako, da ni dopustna izvršba na nepremičnino kot tako. Po določbi 18. člena SPZ je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Pojem nepremičnine je enak pojmu zemljišča oziroma zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. V času odločanja pravdnega sodišča po tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe je že bil tekel postopek etažiranja, kar nesporno izhaja iz stanja zemljiške knjige pri omenjeni nepremičnini (ID omejitve 000, začetek učinkovanja 1. 7. 2010, vrsta omejitve je zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice), zato bi morali pritožniki, ki so bili vsi po vrsti tudi stranke pravdnega postopka, v pravdnem postopku uveljavljati, da so tretji udeleženci lastniki le dela nepremičnine oziroma, da zaradi nedokončanega postopka vpisa etažne lastnine po določbah ZVEtL sodišče še ne more odločiti o tožbenem zahtevku zaradi nerešenega predhodnega vprašanja.

9Ne more biti v presoji izvršilnega sodišča, da po tako nedvoumno oblikovanem izreku sodbe presoja, na kateri del nepremičnine se sodba nanaša, niti ne more biti v presoji izvršilnega sodišča, da po izdani sodbi na nedopustnost izvršbe odloči drugače kot to določa peti odstavek 65. člena ZIZ. Pritožniki bi morali svojo pravico oziroma drugačno stanje glede nedopustnosti izvršbe na celotno nepremičnino uveljavljati v pravdnem postopku, na izid katerega je izvršilno sodišče v celoti vezano po citirani določbi 65. člena ZIZ. Tako se v izvršilnem postopku izkažejo kot pravno neutemeljene pritožbene navedbe o stanju lastninske pravice na navedeni nepremičnini in s tem povezane navedbe o predhodnem vprašanju in predlagani prekinitvi postopka, kakor tudi vse pritožbene navedbe v zvezi z 12. členom ZVEtL in 111. členom SPZ. Ta dejstva in citirano materialno pravo so bili pravno upoštevni le v pravdnem postopku, na izid katerega je izvršilno sodišče vezano.

10Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako pa ni storilo kršitev, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.