VDSS sklep Psp 112/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo revizijo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo samo 86. in 91. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Iz 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) je razvidno, da mora sodišče v socialnem sporu upoštevati vse določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, torej tudi tiste, ki gredo v prid stranki. Meni, da mora sodišče upoštevati med drugim tudi 12. člen ZPP. Tako sodišče prve stopnje kot višje sodišče, tega člena nista upoštevala pred vložitvijo njegovega izrednega pravnega sredstva. Zato je zavrženje revizije s strani Delovnega in socialnega sodišča prve stopnje neutemeljeno in nepravično. Vztraja, da sta obe sodišči kršili 12. člen ZPP. Sodišče pa opozarja tudi na 1. odstavek 11. člena zakona.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po pravilno ugotovljenih dejstvih ter ob pravilni uporabi prava, tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavkom 350. člena ZPP), niti ni prišlo do očitanih kršitev 11. in 12. člena ZPP.

Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik, opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP).

Tožnik je sam vložil revizijo zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 350/2013 z dne 14. 11. 2013.

Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP). Zato je z izpodbijanim sklepom uveljavljano izredno pravno sredstvo zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 14. 11. 2013 pravilno, v skladu s 1. odstavkom 374. člena ZPP zavrženo.

Sodišče prve stopnje je pri presoji zadeve pravilno upoštevalo določbo 86. člena in 91. člena ZPP. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišči pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva nista upoštevali 12. člena ZPP. Pri tem pritožba niti ne navaja, v kakšen smislu sodišči nista upoštevali oziroma bi morali upoštevati določbo 12. člena ter tudi 11. člena ZPP.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.