VSM sodba IV Kp 16091/2010

I. Pritožbi zagovornika obdolženega M.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na novo odloči:
Obdolženi M.K. (osebni podatki kot v prvostopni sodbi) se po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe, ker je z namenom, da bi sebi oziroma komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja nekaj storil s tem, da je v času od 9. 12. 2006 do 20. 12. 2006 pri podjetju Z. d.o.o., SH 37/a, H, nabavil 100 telet oziroma govedi za pitanje na posesti svoje matere J.K. na naslovu M. 16, Š., od katerih je bilo 65 telet v znesku 52.666,78 EUR plačanih v marcu 2007, s čimer je ustvaril videz resnega kupca, za preostalih 35 telet pa je obljubil, da bodo plačana v nekaj dneh, vendar teleta kljub večkratnim opominom niso bila plačana, temveč jih je prodal naprej družbi P. d.o.o., N.G., s svojim dejanjem pa je podjetje Z. d.o.o. oškodoval za najmanj 33.246,63 EUR, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
II. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, proračun.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in mu po členu 57 in 58 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po členu 95 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 963,35 EUR in sodne takse, ki jo bo odmerilo po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga izrek oprostilne sodbe oziroma razveljavitev napadene sodbe in novo sojenje.

3Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4Zagovornik v pritožbi navaja, da v izreku opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega mu kaznivega dejanja, in sicer manjka konkreten opis prikazovanja dejanskih okoliščin in sicer ni opisano, katero okoliščino naj bi obdolženec oškodovancu lažnivo prikazoval, s čimer je podana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP.

5Po oceni pritožbenega sodišča je v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP podana. S prvostopno sodbo je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca kršilo kazenski zakon v vprašanju ali je dejanje, za katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Opis slehernega kaznivega dejanja v sodbi (člen 359/I-1 ZKP) in obtožnici (člen 269/I-2 ZKP) mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Pomembno je, da opis obsega vse prvine posameznega kaznivega dejanja, v prvi vrsti vanj sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja (tako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 204/2008).

6Kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno ravnanje pri goljufiji je ustvarjanje zmotne predstave o kakšni okoliščini pri drugi osebi z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin. Posledica tega kaznivega dejanja pa je pridobitev protipravne premoženjske koristi oziroma povzročitev škode drugi osebi - to je oškodovancu. Glede na obrazloženo in pritožbene navedbe zagovornika obdolženega pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ niso podani vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je 100 telet nabavil v času od 9. 12. 2006 do 20. 12. 2006, vendar pa iz tega dela opisa ne izhaja s kakšnim goljufivim ravnanjem je obdolženec oškodovanca spravil v zmoto in ga zapeljal, da se je ta odločil za posel. Okoliščine, ki so v opisu dejanja navedene po tem, ko je obdolženec že sprejel nabavljena teleta in jih 65 v znesku 52.666,78 EUR v mesecu marcu 2007 plačal, za 35 telet pa obljubil, da jih bo plačal v nekaj dneh, pa so nastale po sklenitvi posla z oškodovancem. Tak opis bi bil možen in bi predstavljal znake kaznivega dejanja le, če bi se obdolžencu očitala poslovna goljufija, pri kateri je lahko goljufivi namen podan tudi po sklenitvi posla, torej med njegovim izvajanjem. Ker pa se obdolžencu očita kaznivo dejanje goljufije iz člena 217/I KZ, mora goljufiv namen obdolženca biti opisan in konkretiziran ob sklenitvi posla, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, kar je sodišče prve stopnje očitno prezrlo, ko je nekritično sledilo in v izrek napadene sodbe povzelo tako pomanjkljiv opis. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika, ki uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP ugodilo, saj je ugotovilo, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje nima vseh njegovih zakonitih znakov, zato je obdolženca po členu 358/1 ZKP oprostilo obtožbe.

7Glede na izrek oprostilne sodbe stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji, kakor tudi potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun (člen 98/I v zvezi s členom 96/I ZKP).