VSL sklep I Cpg 335/2012

1. Pritožba se zavrže.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke proti toženi stranki v znesku 144.115,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2005 dalje (I. točka izreka);

- ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke zoper tožečo stranko v znesku 14.339,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2004 dalje in terjatev 2.295,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2005 dalje, v presežku pa neobstoj terjatve v znesku 127.480,90 EUR (II. točka izreka);

- po medsebojnem pobotanju terjatev pod I. in II. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki I Ig 2005/0039 z dne 16. 2. 2005 razveljavilo v delu glavnice v višini 16.635,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od 14.333,90 EUR za čas od 8. 12. 2004 dalje in od 2.295,10 EUR za čas od 3. 3. 2005 dalje ter v 3. točki izreka za 181,16 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2005 do plačila in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo; navedeni sklep o izvršbi pa je ohranilo v veljavi v tistem delu, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 128.557,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2005 dalje do plačila in ji povrniti izvršilne stroške v znesku 1.394,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2005 dalje do plačila (III. točka izreka);

- zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, po kateri je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki 114.467,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po stopnji 11,5 % letno za čas od 22. 12. 2004 do plačila (IV. točka izreka);

- odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki za njene pravdne stroške 6.160,42 EUR v 15. dneh po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15. dnevnega roka do plačila (V. točka izreka).

2Proti I., II., III. in V. točki te sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Iz podatkov AJPES izhaja, da je bila družba E., d. o. o., Ljubljana z vpisom z dne 19. 2. 2013 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi E. I., d. o. o.. Ta pa je bila z vpisom z dne 3. 7. 2013 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi I., d. o. o. Slednja je torej univerzalni pravni naslednik prvotne tožeče stranke (prim. šesti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah). Po 3. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek po zakonu prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Ker je družba I., d. o. o. univerzalna pravna naslednica družbe E., d. o. o., in ker so bila v tem pritožbenem postopku vsa procesna dejanja opravljena preden je prišlo do opisanih pravnih nasledstev, je pritožbeno sodišče v tej zadevi izdalo odločbo kljub prekinitvi postopka (prim. drugi odstavek 207. člena ZPP in sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 41/1997 z dne 4. 12. 1998). Pooblastilo odvetniku tožeče stranke pa je prenehalo z njenim prenehanjem (prim. prvi odstavek 101. člena ZPP).

5Iz podatkov AJPES je razvidno še, da je sodišče dne 28. 11. 2012 proti toženi stranki začelo stečajni postopek. Tudi s tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Stečajni postopek pa je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Zato je pritožbeno sodišče lahko ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP tudi ne glede na to prekinitev izdalo odločbo in pojasnilo: do prekinitve je prišlo pred sejo senata Višjega sodišča v Ljubljani.

6Pritožba ni dovoljena.

7Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.

8Kot že navedeno, je bil nad toženo stranko dne 28. 11. 2012, torej po zaključku glavne obravnave in izdaji izpodbijane sodbe, začet stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Celju St 2161/2012). Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

9Tožena stranka je vložila pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženo (I. točka izreka), o obstoju ter neobstoju terjatve tožene stranke zoper tožečo (II. točka izreka), o posledični delni razveljavitvi in delni ohranitvi sklepa o izvršbi v veljavi (III. točka izreka) ter stroških postopka, ki so ji bili naloženi v plačilo (V. točka izreka). Zoper ugotovitev o obstoju njene terjatve zoper tožečo stranko ter posledično delno razveljavitev sklepa o izvršbi pravnega interesa tožena stranka nima, saj ji je takšna odločitev v korist. Tako bi imela pravni interes le za pritožbo zoper ugotovitev o neobstoju njene terjatve ter posledično odločitev o ohranitvi sklepa o izvršbi v veljavi. Vendar je tudi ta tekom pritožbenega postopka odpadel, kot sledi iz razlogov v nadaljevanju.

10Pritožbeno sodišče je z vpogledom v pravnomočni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 9. 2013, katerega sestavni del izreka je Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 30. 8. 2013, ugotovilo, da tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajni postopek nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala in je z izpodbijano sodbo ne more več uveljaviti. Ker je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke ter pobotnem ugovoru tožene stranke pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, pravnih posledic (ne)prijave terjatve v stečajnem postopku ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa presoja pravilnost sodbe glede na stanje na dan glavne obravnave. Zato bi lahko tožena stranka ugovor prenehanja terjatve po samem zakonu podala v stečajnem postopku; izvršbe zoper njo na podlagi izpodbijane sodbe pa tožeča stranka niti ne more začeti (prim. 131. člen ZFPPIPP). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila. Boljšega pravnega položaja tožena stranka ne more doseči. Tožena stranka bi imela pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi torej le, če bi tožeča stranka terjatev, ki jo je uveljavljala v tej pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijavila v stečajnem postopku ter bi jo stečajni upravitelj prerekal.

11Pravni interes je priznan le tisti stranki, ki brez sodbe sodišča ne more doseči zagotovitve svoje koristi. Nobenega smisla nima priznati pravico do meritornega odločanja (tudi na pritožbeni stopnji) tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje (čeprav je pritožba morda utemeljena)(1). Prav takšen položaj pa je podan v konkretnem primeru. Izdaja pritožbene odločbe na neposreden položaj tožene stranke namreč ne vpliva. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo (351. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP).

12Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Prim. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, 2004, str. 142.