VSL sklep Cst 417/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

1Z uvodoma citiranim sklepom v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo prodajo nepremičnin last stečajnega dolžnika:

- parc. št. 1, ID znak ... (ID ...)

- parc. št. 2, ID znak ... (ID ...)

- parc. št. 3, ID znak ... (ID ...)

vse k.o. X,

na podlagi javne dražbe, po izklicni ceni 289.186,42 EUR. Določilo je varščino v višini 28.918,64 EUR.

2Zoper sklep se je pritožila ločitvena upnica S. d.d. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ker meni, da sklepa ni mogoče preizkusiti, poleg tega pa je očitala sodišču prve stopnje tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede najugodnejših pogojev prodaje in posledično tudi zmotno uporabo materialnega prava. Predlagala je, da naj se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Že večkrat določena prodaja predmetnih nepremičnin ni bila uspešna. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ponovni prodaji na javni dražbi in določilo nižjo izklicno ceno kot v predhodnem sklepu (1. točka 3. odstavka 331. člena ZFPPIPP). Ločitveni upnici je na njeno nestrinjanje s predlagano ceno odgovorilo, da ni obrazloženo, sicer pa, da je ceno iz upraviteljevega predloga potrdilo, ker so bile izvedene že tri neuspešne prodaje in ker je izklicna cena po izkušnjah sodišča pri prodaji primerljivih nepremičnin in glede na trenutne razmere na trgu nepremičnin, primerna.

5V delu, v katerem je sodišče prve stopnje navedlo razloge glede primernosti določene izklicne cene, pritožnica uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi sklepa v tem delu ne bilo mogoče preizkusiti. Z očitano kršitvijo določb postopka se pritožbeno sodišče ne strinja. Odločitev, da sledi predlogu upravitelja o določitvi izhodiščne cene, je sodišče prve stopnje obrazložilo z dejstvom o dosedanjih treh neuspelih prodajah in izkustvenem pričakovanju, da ob manjšem znižanju cene, ki ga je uporabilo v predhodnih prodajah, pri četrti prodaji nepremičnine, tudi ta prodaja glede na trenutne razmere na nepremičninskem trgu, ne bi bila uspešna. Za kakšno vrsto nepremičnine gre, je razvidno iz podatkov spisa, prav tako tudi dejstvo, da je ni bilo mogoče prodati po ceni 722.744,25 EUR, niti po ceni 700.000,00 EUR, niti po ceni 578.195,61 EUR. Zato se je sodišče prve stopnje odločilo slediti predlogu upravitelja, da zadnjo ceno zniža za 50%. S tem pa se izkaže, da je sklep v delu, ki se nanaša na določitev cene obrazložen in ga je tudi mogoče preizkusiti. Navedeno izhaja tudi iz pritožbenih navedb pritožnice, ki bodo obravnavane v nadaljevanju.

6Pritožnica ravno tem razlogom sodišča prve stopnje konkretno nasprotuje s trditvami, da je znižanje cene ob četrti prodaji preveliko glede na znižanja po prvi in drugi prodaji. Meni, da bi bilo primerneje tudi ob četrti prodaji ceno znižati za 10% do 15% od cene, ki je bila določena pri tretji prodaji. Pri tem priznava, da takega predloga izklicne cene ni podala v svojem mnenju, v katerem je navedla, da se ne strinja s prodajo po predlagani izklicni ceni, vendar navaja, da ZFPPIPP nikjer ne določa, da mora biti njeno mnenje tudi ustrezno obrazloženo in da zato z navajanjem razlogov, zakaj je podala negativno mnenje, v pritožbi ni prekludirana. Glede na podano mnenje, da se ne strinja s predlagano izklicno ceno, v pritožbi še navaja, da tudi ni primerno izbran način prodaje, ker bi se bilo primerneje odločiti za neobvezujoče zbiranje ponudb kot pa ponovno za prodajo na javni dražbi.

7Ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 337. člena ZPP (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP), sme v pritožbi zoper sklep o prodaji upnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje (1. točka 2. odstavka 345. člena ZFPPIPP), dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Z mnenjem se izrazi določeno stališče do predloga. Kdor je pozvan k mnenju ima možnost, da ga ustrezno utemelji. V konkretnem primeru je podana situacija, v kateri je imela pritožnica možnost dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navesti že v svojem odklonilnem mnenju, česar pa ni storila. Zato v pritožbi ločitvena upnica ne sme navajati tistih dejstev, ki jih je imela možnost navesti v mnenju o predlogu upravitelja o prodaji.

8S tem pa se izkaže, da neutemeljeno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).