VSL sklep IV Cp 120/2009

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede odločitve o stikih med mld. D. B. in nasprotnima udeležencema preko telefona in preko pisem (2. in 3. alinea 1. točke izreka) razveljavi ter v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v tem izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotnima udeležencema omeji stike z mld. sinom D. tako, da potekajo vsako drugo sredo od 14.30 do 16.00 ure na Centru za socialno delo Krško v prisotnosti strokovne delavke centra, nadalje preko telefona enkrat na dva tedna, in sicer tisto sredo, ko ni stikov, v času od 14.30 do 16.30, s tem, da klic traja največ 10 minut, in preko pisem tako, da rejnica pismo prej prebere in oceni, ali bo z vsebino pisma seznanila mld. D., če bi otroku škodilo, pa mu pisma ne bi prebrala. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da se nasprotnima udeležencema prepove stike z mld. sinom S.. Zoper odločitev o stikih med nasprotnima udeležencema in mld. D. vsako drugo sredo na CSD Krško (1. alinea 1. točke izreka) ni bilo pritožbe in je sklep sodišča prve stopnje v tem delu pravnomočen.

Zoper navedeni sklep sta se pritožila nasprotna udeleženca, ki predlagata, da se jima telefonski stiki z mld. D. ne omejujejo, prav tako ne stiki preko pisem oziroma naj jih pregleda strokovna delavka CSD Krško, katero naj se določi z njunim soglasjem, glede stikov z mld. S. pa predlagata, naj se v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni, podrejeno pa, da se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da ni razlogov, da se stiki z mld. D. po telefonu omejujejo na posamezni dan in po trajanju. Ne strinjata se, da se stiki preko pisem omejijo tako, da rejnica pismo prej prebere in nato oceni, ali bo D. seznanila z vsebino pisma ali ne. Rejnica po mnenju nasprotnih udeležencev ne ravna v korist otroka. Sklep sodišča o omejitvi stikov tudi nima razlogov. Glede prepovedi stikov z mld. S. nasprotna udeleženca navajata, da je ta prepoved otroku v škodo. Mld. S. ima že stike z bratom J., ti stiki potekajo uspešno in je takšen napredek pokazatelj, da mld. S. kaže zanimanje za stvari, ki se navezujejo na njegov dom. Sodna izvedenka B. ni obrazložila, zakaj je prepoved stikov za mld. S. najprimernejša. Izvedenka otroka po prvem pregledu ni več pregledala, medtem pa je prišlo do bistvene spremembe v S. obnašanju in dojemanju domačih. Prekinitev stikov bi negativno vplivala na mld. S. Primerneje bi bilo, da bi prišlo do postopnega uvajanja stikov.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede odločitve o stikih z mld. S.:

V skladu z napotki pritožbenega sodišča v sklepu IV Cp 854/2008, da je ob S. odklanjanju stikov s staršema (v tem pogledu je bila situacija ob ponovnem odločanju sodišča prve stopnje nespremenjena, saj mld. S. še vedno ne želi imeti stikov z nasprotnima udeležencema, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje) potrebno raziskati, zakaj otrok odklanja te stike, je sodišče prve stopnje določilo sodno izvedenko za klinično psihologijo B., da poda izvedensko mnenje v zadevi. S pomočjo sodne izvedenke je sodišče prve stopnje tako ugotovilo tudi, da S. odklanja starše, ker se boji vrnitve v okolje, v katerem je doživel toliko gorja. Ko je še imel stike s starši (po namestitvi v rejniško družino), je tedaj doživljal predvsem strah in stisko zaradi njihovega pritiska, da se vrne domov, saj se boji zlasti očetovega nasilja in stalnih prepirov. Pri mld. S. je sodna izvedenka ugotovila njegovo resno in hudo travmatiziranost tako na čustvenem kot psihičnem področju. Glede nasprotnih udeležencev sodna izvedenka ugotavlja, da sta nagnjena k izbiranju destruktivnih vedenj ter da ob konfliktnih situacijah prevlada njuno nasilno in agresivno vedenje. Še zlasti izgubita kontrolo nad lastnim vedenjem ob uživanju alkohola, kar je v njuni družini običajna stvar, do svojega neprimernega ravnanja pa sta nekritična (kot izhaja iz podatkov spisa je bila nasprotnima udeležencema s strani predlagatelja ponujena strokovna pomoč, a sta jo odklonila).

Sodna izvedenka je v dopolnitvi izvedenskega mnenja tudi pojasnila, da je za mld. S. v tem trenutku najbolje, da nima nobenih stikov s staršema in da je zanj najpomembnejše okrevanje, ki poteka v varnem rejniškem okolju, poleg tega pa se otrok zdravi tudi pri psihiatrinji. Po mnenju izvedenke je potrebno upoštevati S. želje v zvezi s stiki, da bi otroka zaščitili in varovali pred nadaljnjim izpostavljanjem kakršnimkoli pritiskom. Sodna izvedenka je obrazložila svojo ugotovitev, da mld. S. še ni pripravljen na stike s staršema (pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa v tem delu, ki so izčrpni in prepričljivi), pri čemer je upoštevala tudi ugotovitve sodnih izvedenk M. in T., ki sta podali svoji izvedenski mnenji v zvezi s kazenskim postopkom zoper nasprotnega udeleženca. Tako je M. med drugim ugotovila pri mld. S. trajne posledice zaradi psihične, fizične in seksualne zlorabe in nasilja (s strani nasprotnega udeleženca), T. pa je pri mld. S. ugotovila, da kljub skoraj dve leti trajajoči ustrezni vzgoji in spodbujanju razvojnih potencialov v rejništvu, kaže znake temeljne vzgojne in čustvene zanemarjenosti, poleg tega pa je izražena njegova globoka travmatiziranost. Sodna izvedenka B. pa je na zadnjem naroku tudi pojasnila, da bi bila ponovna uvedba stikov s staršema za mld. S. preveč stresna in da bo S. okrevanje dolgotrajno glede na zelo globoko simptomatiko. Po njenem mnenju se bo šele po kontinuirani S. psihoterapevtski obravnavi ob skrbnem spremljanju terapevta, rejnice in strokovnih delavcev centra za socialno delo odločilo, kdaj bo mld. S. na stike s starši toliko pripravljen, da se bodo lahko pričeli izvajati brez škode.

Sodišče prve stopnje je med izvedenimi dokazi vpogledalo tudi kazenski sodbi, in sicer sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. K ... z dne ... in sodbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. K ... z dne .... S prvo sodbo je bilo razsojeno, da sta nasprotna udeleženca kot obdolženca kriva storitve vsak dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja na škodo njunih mladoletnih otrok J., S. in D. (nasprotni udeleženec po 2. in 1. odstavku 201. člena KZ, nasprotna udeleženka pa po 1. odstavku 201. člena KZ), zaradi česar je bila vsakemu nasprotnemu udeležencu izrečena pogojna obsodba. Z drugo sodbo pa je bilo razsojeno, da je nasprotni udeleženec kot obtoženec kriv storitve dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 3. odstavku 183. člena KZ, na škodo mld. S. in mld. D., zaradi česar mu je bila izrečena enotna kazen tri leta in deset mesecev zapora. Ob zadnjem naroku v tej zadevi nobena od teh kazenskih sodb sicer ni bila pravnomočna, ne glede na to pa tudi iz obrazložitev obeh sodb kazenskih sodišč izhaja, da je bil mld. S. v času pred namestitvijo v rejniško družino dalj časa izpostavljen brezčutnemu, grobemu in škodljivemu ravnanju nasprotnih udeležencev (podobno velja tudi za mladoletnega D.). Takšno stanje potrjujejo tudi ostali izvedeni dokazi, zlasti že omenjene strokovne ugotovitve vseh treh sodnih izvedenk.

Ob takšnem stanju nasprotna udeleženca s pritožbenimi navedbami ne moreta omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, da se jima prepove (odvzame) stike z mld. S. . Iz izvedenskega mnenja B. nedvoumno izhaja, da v tem trenutku stiki z vidika varovanja otrokovih koristi nikakor ne pridejo v poštev. Ugotovljena dejstva (kot so v bistvenih delih povzeta v tem sklepu oziroma se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje tudi na razloge izpodbijanega sklepa) jasno kažejo, da je v obravnavani zadevi podana situacija, da stiki ne bi bili v otrokovo korist oziroma da je izpolnjen dejanski stan po določbi 2. stavka 5. odstavka 106. člena ZZZDR. Zato ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je prepoved stikov mld. S. v večjo škodo kot pa njihovo postopno vzpostavljanje. Pri odločanju o stikih nasprotnih udeležencev z mld. S. nima nobenega pomena okoliščina, da že potekajo stiki med mld. S. in njegovim bratom J., saj so otrokovi stiki z drugimi osebami (mednje sodijo tudi bratje) predmet urejanja v drugem postopku (106.a člen ZZZDR), na odločitev o stikih nasprotnih udeležencev z mld. S. pa otrokovi stiki z bratom nimajo nobenega vpliva. Sodna izvedenka B. je v svojem celotnem izvedenskem mnenju prepričljivo obrazložila, zakaj stiki med nasprotnima udeležencema in mld. S. v tem trenutku ne pridejo v poštev in je drugačna pritožbena trditev protispisna. Sodna izvedenka je tudi pojasnila, da ponoven pregled mld. S. ni bil potreben oziroma je bil celo kontraindiciran, saj je bil S. v kratkem času izpostavljen obravnavi treh izvedenk, pred tem pa še zaslišanju pred sodiščem in preiskovalci. Ker je bil zadnji pregled mld. S. pri sodni izvedenki T. v avgustu 2008, vse tri izvedenke pa ugotavljajo njegovo globoko travmatiziranost (ki je posledica omenjene otrokove zlorabe), in ob dejstvu, da bo okrevanje dolgotrajno, ni bilo potrebe, da bi sodna izvedenka zaradi dopolnitve izvedenskega mnenja ponovno pregledala mld. S.. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje tudi izhaja, da bo šele nadaljnji potek S. zahtevnega in dolgotrajnega zdravljenja pokazal, kdaj bo pripravljen na stike s starši (če si jih bo želel).

Glede na povedano je odločitev sodišča prve stopnje o prepovedi stikov nasprotnih udeležencev z mld. S. pravilna, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

Glede odločitve o stikih z mld. D.:

Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje glede stikov po telefonu in preko pisem. Opozarja, da sklep o določitvi stikov preko telefona ni obrazložen in zato nasprotna udeleženca niti ne vesta za podlago takšne odločitve sodišča, s čemer nasprotna udeleženca smiselno uveljavljata pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta očitek je utemeljen, saj izpodbijani sklep v tem delu nima prav nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, ki so vodila sodišče prve stopnje do izpodbijane odločitve. Enako absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je sodišče prve stopnje storilo tudi v delu, ki se nanaša na odločitev o stikih mld. D. z nasprotnima udeležencema preko pisem, saj sklep sodišča prve stopnje tudi za to odločitev ne vsebuje nobenih razlogov o odločilnih dejstvih. Ker se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti, je pritožbeno sodišče v tem obsegu ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. alinei 1. točke izreka ter mu vrnilo zadevo v ponovno odločanje, saj teh kršitev določb postopka pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti (354. člen ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova odločiti o vprašanju stikov med nasprotnima udeležencema in mld. D. preko telefona in pisem. S tem v zvezi pa bo moralo prvostopenjsko sodišče z vidika dolžnega varovanja koristi otrok bolj kritično presoditi zadevo, še zlasti glede na vse ugotovljene okoliščine. Predvsem bo moralo tudi preveriti, ali sta navedeni kazenski sodbi postali pravnomočni, pri čemer naj sodišče prve stopnje tudi razišče, kakšno je bilo ravnanje nasprotnih udeležencev v razmerju do otrok, zlasti do mld. D., v obdobju po zadnjem naroku 8.12.2008. Poleg tega pa bo moralo bolj kritično kot doslej obravnavati tudi sam predlagateljev predlog z vidika varovanja koristi otrok, saj nanj ni vezano (2. odstavek 408. člena ZPP).

Glede na to, da so stiki med nasprotnima udeležencema in mld. D. določeni vsako drugo sredo na CSD Krško, to pa v prisotnosti strokovne delavke centra, da pomenijo stiki s starši za mld. D. po ugotovitvah sodne izvedenke B. hudo psihično obremenitev in da starša odklanjata strokovno pomoč v zvezi s svojim nekritičnim odnosom do otrok, naj sodišče prve stopnje tudi presodi, ali je lahko mld. D. v korist, da ima stike z nasprotnima udeležencema po telefonu brez vsakega nadzora, pa čeprav zgolj v trajanju 10 minut na vsakih 14 dni. Sodišče prve stopnje naj tudi presodi, kakšen pomen z vidika D. koristi bi imelo izvajanje stikov med njim in nasprotnima udeležencema preko pisem, pa čeprav na tak način, kot je sodišče prve stopnje odločilo z razveljavljenim sklepom. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da stiki po telefonu in preko pisem mld. D. niso v korist, v tem delu ne bo mogoče slediti predlagateljevemu predlogu.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).