UPRS sodba I U 1549/2013

Tožbi se delno ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da mora v roku 30 dni od prejema te sodbe odločiti o prošnji tožnika za brezplačno pravno pomoč z dne 30. 3. 2013 opr. št. Bpp 1231/2013; v preostalem delu, ki se nanaša na odškodninski zahtevek, se tožnika napoti, da lahko uveljavlja zahtevek v pravdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 80 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa in je predlagal, da se tožbi ugodi in se toženi stranki naloži, da v določenem roku odloči o vlogi tožeče stranke, ali vrne zadevo nazaj v novi postopek in novo odločanje in se toženki naloži, da izvirni vlogi ugodi; zahteva tudi, da sodišče zaradi kršenja pravice do poštenega in pravičnega sojenja v predvidenem roku ter zaradi nepotrebnega odlašanja tožniku določi pravično odškodnino v višini 5.000,00 EUR in da da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. V tožbi pravi, da zahteva oprostitev plačila sodnih taks in (v primeru zavrnitve tožbe) vseh stroškov postopka, postavitev sodnega tolmača za nemščino in (po potrebi, zlasti za vložitvijo revizije) postavitev odvetnika. Izpolnjen obrazec ZST-1 je priložen. Tožnik je na naslov toženke vložil vlogo za BPP, in sicer za oprostitev predujma za vložitvijo osebnega stečaja, vendar o vlogi toženka ni odločila. Tožnik je predsednika dne 16. 7. 2013 po telefaksu in po pošti neuspešno opomnil na posledice tožbe zaradi molka organa. Predsednika je opomnil o tej neustavnosti z obvestilom v smislu 28. člena ZUS-1. V dopisu je tožnik izrecno zahteval, da se odloči o oprostitvi predujma za osebni stečaj. Ne glede na navedeno in po poteku več kot dva meseca, odločbe še vedno ni. Prilaga dopis predsedniku sodišča z dne 16. 7. 2013. Glede na dejstvo, na kakšen način naslovno sodišče, sedaj tožena stranka, krši zakone RS tako, da odloča v zadevah pogosto v roku, ki presega celo več kot pol leta ali več (glej sodbe Upravnega sodišča zoper toženke opr. št. I U 1869/2010 z dne 13. 2. 2012, I U 106/2013 z dne 5. 2. 2013, I U 872/2013 z dne 4. 7. 2013, I U 1554/2012 z dne 23. 1. 2013 in 29. 3. 2013, I U 688/2011 z dne 26. 4. 2011) ter da pravočasno ne odloča o vlogah strank (glej sodbi Upravnega sodišča I U 1142/2013 z dne 29. 8. 2013 ter I U 1152/2013 z dne 3. 9. 2013), tožnik zahteva pošteno odškodnino, češ da toženka s tožnikom enostavno igra in ga je že postavila v eksistenčni bankrot. Ko omenja škodo, navaja, da mu grozi nepopravljiva škoda, ki nastane v trenutku, če nasprotna stranka v pravdi že na začetku ima boljši pravni položaj. Ko omenja višino odškodnine v višini 5.000 EUR, navaja tudi ocene o korupciji v Sloveniji.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba je delno utemeljena.

Tožnik v tožbi v tem upravnem sporu omenja, da po potrebi, zlasti za vložitev revizije, uveljavlja postavitev odvetnika. Vendar pa prošnje za brezplačno pravno pomoč ni vložil. Ker tožnik zaradi številnih sporov v zvezi z brezplačno pravno pomočjo postopek uveljavljanja te pravice dobro pozna, je sodišče štelo, da tožnik prošnje za brezplačno pravno pomoč ni vložil.

Med strankama ni sporno, da je v teku upravni postopek v zvezi s prošnjo tožnika z dne 30. 3. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer za oprostitev plačila predujma in vseh ostalih stroškov v postopku osebnega stečaja. Tožena stranka na tožbo zaradi molka organa ni odgovorila v vsebinskem smislu, iz uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru med uslužbenko organa za brezplačno pravno pomoč in strojepisko Upravnega sodišča z dne 21. 10. 2013 pa izhaja, da v zadevi Bpp 1231/2013 na dan 21. 10. 2013 še ni bilo odločeno zaradi čakanja na odgovor centra za socialno delo v zvezi s prejemanjem socialne pomoči s strani tožnika. Po določbi 3. odstavka 28. člena ZUS-1, če organ v dveh mesecih ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, in če jo tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tožnik je prošnjo za brezplačno pravno pomoč podal 30. 3. 2013 in v dveh mesecih o njej ni bila izdana upravna odločba. Iz tožbe in listinske dokumentacije, ki ji tožena stranka ne oporeka, tudi izhaja, da je tožnik dne 16. 7. 2013 poslal toženi stranki zahtevo oziroma opomin, naj izda odločbo, sicer bo vložil tožbo zaradi molka organa.

Po določilu 1. odstavka 69. člena ZUS-1, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi pod pogoji iz 1. oziroma 5. odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari, ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. V predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 1. ali 5. odstavka 65. člena ZUS-1, da bi sodišče samo odločilo o stvari, kajti narava stvari ne dopušča, da bi Upravno sodišče nadomestilo upravno določanje pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč, niti narava stvari tega ne zahteva, saj tožnik nujnosti čim prejšnje zagotovitve brezplačne pravne pomoči z ničemer ni vsebinsko utemeljil (1. odst. 65. člena ZUS-1) oziroma tožnik s tožbo od sodišča niti ne zahteva odločitve o pravici (5. odst. 65. člena ZUS-1). Upravno sodišče namreč nadomesti odločitev pristojnega ministrstva šele pod pogoji iz 2. odstavka 69. člena ZUS-1

1

Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na tožbo zaradi molka organa, in sicer tako, da je odločilo, da mora tožena stranka odločiti o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč v roku 30 dni, saj je po ZBPP o prošnjah treba odločati hitro (1. odstavek 37. člena ZBPP).

V preostalem delu, ki se nanaša na zahtevek za povrnitev škode, sodišče ugotavlja, da tožnik ni z ničemer izkazal škode v konkretnem primeru, ampak je na splošno navajal, da se tožena stranka ne drži zakonskih rokov in da bo v pravdi nasprotna stranka v boljšem položaju. To pomeni, da bi bilo potrebno pozivanje tožnika na dopolnitev tožbe, kar bi v smislu 2. odstavka 67. člena ZUS-1 bistveno podaljšalo postopek v upravnem sporu. Po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO, Uradni list RS, št. 49/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), ki ga posredno omenja tožnik, pa Upravno sodišče niti ni pristojno za odločanje o odškodnini oziroma pravičnemu zadoščenju in Upravno sodišče tudi ne more v obravnavanem delu tožbo odstopiti pristojnemu organu, saj v postopku (ne)odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za „sojenje“ v smislu 1. odstavka 1. člena ZVPSBNO in tožnik ni nastopal kot stranka v „sodnem postopku“, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot „nosilec sodne oblasti“ (odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012, odst. 5) odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.

Kot izhaja iz drugega dela prve točke izreka sodbe, če želi, lahko tožnik svoj zahtevek za plačilo odškodnine uveljavlja v pravdi in za ta napotek ima Upravno sodišče zakonsko podlago v 2. odstavku 67. člena ZUS-1.

Tožnik je že po samem ZST-1 oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče ni o tem delu zahtevka odločalo v izreku sodbe.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 EUR. Tožnik v upravnem sporu ni imel pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 80 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.