UPRS sodba II U 421/2012

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Slovenj Gradec št. 330-182/2012-9 z dne 22. 8. 2012, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ odločil, da nepremičnine s parc. št. 18/0, 314/0, 315/0, 317/1, 317/2, 318, 320/0, 321/0, 322/0, 328/0, 330/0, 331/0 in 332/0, vse k.o. ... v solasti A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I. ne izpolnjujejo pogojev za zaščiteno kmetijo. Prvostopni organ je svojo odločitev sprejel s sklicevanjem na 2. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG), ker je ugotovil, da je predmetna zemljiška posest v solasti devetih solastnikov. Takšna odločitev je bila potrjena tudi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 33008-149/2012/2-VN z dne 26. 9. 2012. Tožbo zoper to odločbo sta vložila C.C. in D.D. V tožbi navajata, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinjata in predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in predmetnemu zemljišču dodeli status zaščitene kmetije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je bila vročena v odgovor tudi A.A., B.B., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I., ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadete stranke v smislu 3. alinee 16. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na tožbo je odgovoril po svojem pooblaščencu F.F., ki je opozoril na to, da je tožniku C.C. delno odvzeta poslovna sposobnost.

Tožba je utemeljena.

Ko je bilo sodišče seznanjeno s tem, da je bila tožniku C.C. odvzeta poslovna sposobnost, je o tem opravilo poizvedbe pri Centru za socialno delo Slovenj Gradec in ugotovilo, da je bila imenovanemu tožniku s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenj Gradcu št. N 188/83 z dne 6. 8. 1987 deloma odvzeta opravilna sposobnost zaradi kverulantstva. Kot izhaja iz odločbe Centra za socialno delo Slovenj Gradec, št. 57-72/79 z dne 17. 12. 2012 je za stalno skrbnico navedenega tožnika imenovana J.J.

Sodišče je stalno skrbnico J.J. seznanilo z vloženo tožbo in vlogami, ki jih je tožeča stranka, torej tudi C.C. vložil v tem upravnem sporu, stalna skrbnica pa je nato odgovorila, da se z vloženo tožbo strinja in podpisala vse s strani C.C. vložene vloge. V tem upravnem sporu je torej tožnik zastopan po svoji skrbnici.

Kot izhaja iz predmetnega spisa, se je postopek ugotavljanja pogojev za zaščiteno kmetijo začel na predlog tožnika C.C. dne 18. 7. 2012. Pri tem tožnik ni bil zastopan po stalnem skrbniku. Tudi v nadaljevanju postopka tožnik C.C. ni bil zastopan po stalnem skrbniku, niti stalni skrbnik zanj ni odobril dejanj, ki jih je storil v postopku.

Sama lahko opravlja dejanja v postopku, stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna in ima torej tudi popolno procesno sposobnost (prvi odstavek 46. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom pristojnega organa (prvi in drugi odstavek 47. člena ZUP). Organ mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (49. člen ZUP).

Iz zgoraj navedenega je torej treba ugotoviti, da je bila tožniku delno odvzeta opravilna sposobnost zaradi kverulantstva, njegova stalna skrbnica pa je sedaj J.J. Drugi odstavek 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da ima skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je star 15 let. Skrbnik mladoletnika, ki je dopolnil 15 let, pa mora v skladu s prvim odstavkom 203. člena ZZZDR odobriti pravne posle, ki jih opravi takšna oseba.

Na podlagi zgoraj navedenega sodišče zaključuje, da bi moral tožnika C.C., ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem sodelovanju v postopku zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja. Ker stranke ni zastopal zakoniti zastopnik v skladu z zakonom, je s tem v skladu s 4. točko drugega odstavka 237. člena ZUP storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka, kot je zgoraj nakazano, ter nato ponovno odločiti o zadevi.