203. člen ZZZDR-UPB1

Tožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic.

Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.

Pojem poslov, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke, ki ji je v tej zvezi delno odvzeta poslovna sposobnost, mora biti določen že v izreku o delnem odvzemu.

V primeru, da bi omejitev poslovne sposobnosti obsegala zastopanje pred sodiščem, bi tožbo v upravnem sporu moral vložiti A.A., zastopan po tožniku, in ne samo tožnik kot njegov skrbnik.

Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.

ZP-1 nima posebnih določb o zastopanju oseb, ki jim je (delno ali v celoti) odvzeta poslovna sposobnost. Sodišče mora to pravno praznino zapolniti z uporabo analogije legis ter smiselno uporabiti določbe ZP-1, ki urejajo položaj mladoletnih storilcev prekrškov.

Večjo predlagateljevo samostojnost je mogoče doseči zgolj s samostojnim nastopanjem v pravnem prometu oz. zgolj z zmanjšanjem omejitev na tem področju. Ker se je zdravstveno stanje osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, spremenilo tako, da je sposobna sprejeti odločitev glede svojega bivanja in razpolagati z denarjem, potrebnim za pokrivanje vsakodnevnih življenjskih stroškov, ji je vrnjena delna poslovna sposobnost.

Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.

Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča. Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.

Razen v posebnih okoliščinah je zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne (47. čl. ZNP). Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo.

Postopek postavitve začasnega skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Pri imenovanju začasnega skrbnika pristojni organ sicer upošteva želje zavarovančevih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca (183. člen ZZZDR), vendar ti sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi.