VSRS Sklep I Up 519/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, inšpektorice za okolje, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Inšpekcije za okolje in naravo, Območne enote Kranj, št. 06112-131/2011/7 z dne 29. 9. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0613-50/2011/2 z dne 21. 11. 2011 (I. točka izreka sklepa), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa).

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter tretjega in četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter navaja, da se je rok za dvig drugostopenjske upravne odločbe na pošti iztekel dne 10. 12. 2011 (fikcija vročitve) in je rok 30 dni za vložitev tožbe potekel dne 9. 1. 2012, zato je tožba, ki jo je tožeča stranka priporočeno na pošti oddala šele dne 11. 1. 2012, prepozna.

3Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da se Pošta Slovenije ne more šteti za organ v smislu 5. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 101. člena ZUP, o čemer je sicer v prekrškovni zadevi že odločilo Vrhovno sodišče v zadevi I Up 298/2007. Ker Upravno sodišče RS kot organ, pristojen za odločanje v konkretni zadevi, v soboto ne dela, se je rok (za dvig pošiljke) iztekel šele v ponedeljek, dne 12. 12. 2011, zato je tožba, vložena dne 11. 1. 2012, pravočasna. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo pravilno zavrglo kot prepozno.

7Tožbo v upravnem sporu je skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V prvem odstavku 87. člena ZUP je med drugim določeno, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Tretji odstavek 87. člena ZUP pa za primer, ko se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena ZUP, določa, da pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Vročitev v tem primeru velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

8Iz podatkov v upravnem spisu, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, in ki niso sporni, izhaja, da je bilo tožeči stranki dne 25. 11. 2011 v predalčniku na njenem poslovnem prostoru puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu, z obvestilom, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči dne 26. 11. 2011. Ker tožeča stranka v navedenem roku ni prevzela odločbe tožene stranke, ji je bila ta dne 12. 12. 2012 puščena v hišnem predalčniku.

9Na podlagi določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se upoštevaje zgoraj navedena dejstva šteje, da je bila tožeči stranki izpodbijana odločba vročena v soboto, dne 10. 12. 2011, to je z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig odločbe, ki je pričel teči dne 26. 11. 2011. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v zadevi I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013.

10V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.

11Ker je bila izpodbijana odločba tožeči stranki torej vročena dne 10. 12. 2011, je rok 30 dni za vložitev tožbe v obravnavani zadevi tako začel teči dne 11. 12. 2011 in je potekel v ponedeljek, dne 9. 1. 2012 in ne dne 11. 1. 2012, kot to zatrjuje tožeča stranka. Tožba, ki jo je tožeča stranka priporočeno po pošti vložila šele dne 11. 1. 2012, je zato prepozna in jo je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu pravilno zavrglo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

12Pritožbeno navedbo v zvezi z uporabo določbe drugega odstavka 101. člena ZUP, ki bi po mnenju tožeče stranke morala biti uporabljena v obravnavani zadevi, ker prvostopenjsko sodišče ob sobotah ne dela, je treba zavrniti kot neutemeljeno. Po citirani določbi ZUP se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Ta določba se torej nanaša na organ, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, v konkretni zadevi opraviti dvig pošiljke, in se ne nanaša na sodišče, ki bo odločalo o morebitni tožbi oziroma o njeni pravočasnosti. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na stališče Vrhovnega sodišča, zavzeto v zadevi I Up 298/2007 z dne 25. 11. 2009, saj je bila v tej zadevi sporna pravočasnost vložitve pravnega sredstva (v prekrškovni zadevi) v primeru, ko se zadnji dan roka za njegovo vložitev izteče na soboto, ne pa nastop fikcije vročitve pisanja v primeru, ko se 15 dnevni rok za dvig pošiljke izteče na soboto (ali drug dan, ko organ ne dela).

13Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.