VSRS Sklep II DoR 386/2013

Predlog se zavrne.

1Tožnik je od sodišča zahteval, naj toženi stranki prepove brez njegovega soglasja javno objavljati in razširjati informacije o tem, avtor katerih s psevdonimom podpisanih objav na spletnih forumih je dejansko tožnik, in v tiskanih ter spletnih izjavah svojih revij in časopisov objavljati njegove fotografije in tako posegati v njegove osebnostne pravice. Zahteval je tudi, naj sodišče toženi stranki naloži, da se mu mora javno opravičiti za poseg v njegove osebnostne pravice, storjene z javno objavo in razširjanjem članka „...“ v reviji A. z dne 13. avgust 2012, ... in z objavo njegove fotografije ob tem članku in to tako, da uvod in izrek te sodbe na svoje stroške objavi v prvi številki revije A., ki bo izšla po poteku 15-dnevnega roka od prejema te sodbe, tako v tiskani kot v spletni izdaji, pri čemer mora v spletni izdaji A. izrek te sodbe ostati dostopen na dobro vidnem mestu 6 mesecev.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obrazložitvi je poudarilo, da je tožnik zaposlen kot svetovalec Ustavnega sodišča, ki je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ga veže kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki v 9. členu nalaga, da mora uslužbenec vedno ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. Ugotovilo je, da je tožnik svojo identiteto priznal že sam na spletnem forumu in je s tem in z aktivnim sodelovanjem na spletnih forumih vstopil v prostor družbenega dogajanja. Sodišče je ocenilo, da je zaradi vseh teh okoliščin tožnik postal relativna javna osebnost in je zato brez njegove privolitve dovoljeno o njem pisati zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenja tožnika glede na njegovo javno udejstvovanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka v spornem članku predstavila tožnikova, na spletnem forumu izražena stališča o stranki ..., njenemu voditelju, B. B., trgovini z orožjem, sodobni politični desnici v Sloveniji in njenem humorju, nemški, ekonomski politiki in njenih posledicah, ekonomistoma C. in E. in izpostavila tožnika kot svetovalca Ustavnega sodišča ter v zvezi s tem tudi vprašanje primernosti izražanja tožnika na spletnih forumih. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da iz spornega članka ne izhaja zatrjevan namen smešenja in sramotitve tožnika in odločilo, da tožena stranka z objavo ni nedopustno posegla v tožnikovo zasebnost in čast in dobro ime.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Soglašalo je z oceno, da se sporni članek ne dotika tožnikovega intimnega življenja, ampak razkriva njegova politična stališča in mnenja o nekaterih osebnostih slovenskega javnega življenja, da tožnik nima statusa relativne javne osebe le zato, ker je javni uslužbenec, ampak zlasti zato, ker je z vstopom v politični prostor prestopil mejo zasebnika, ki edini uživa največjo stopnjo varstva zasebnosti. Pritrdilo je izhodišču sodišča prve stopnje, da je treba omejitev svobode novinarskega izražanja interpretirati restriktivno in potrdilo oceno, da poseg ni bil nesorazmeren in da žaljivost v objektivnem smislu ni bila podana.

4Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Kot pomembni izpostavlja dve vprašanji: ali je svetovalec Ustavnega sodišča, ki je objavil v javnosti članek o družbeno pomembni temi, zaradi tega članka in statusa javnega uslužbenca že relativna oseba javnega življenja oziroma mora trpeti relativno težje posege v sfero zasebnosti od navadnih ljudi, in ali je dopustno izvrševati svobodo tiska tako, da medij objavlja in razširja članke o neki osebi, ne da bi se tej osebi pred objavo članka vsaj dala možnost, da odgovori oziroma komentira trditve in navedbe oziroma vsebino, ki bo objavljena v članku?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik glede na zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, ni izkazal pravne pomembnosti vprašanj, kot jih je oblikoval v predlogu. Tako je ocenilo, da pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso izpolnjeni in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.a in drugi odstavek 367.c člena ZPP).