VSL sklep I Cp 2055/2013

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 7172/2912 z dne 13. 2. 2012 razveljavi v celoti tožba zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi opr. št. VL 7172/2912 ostane v veljavi in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.435,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2009 do plačila. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo tudi plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 104,68 EUR ter nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 162,80 EUR.

Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi ter jo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Iz vsebine pritožbe izhaja, da tožena stranka izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da je blago prevzela ter da je plačilo računov zavrnila. Poleg tega navaja, da bi bilo nujno za razjasnitev dejanskega stanja neposredno soočanje pravdnih strank.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami tožene stranke, saj je ob preizkusu pritožbe glede kršitev pravil pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednje, v nadaljevanju – ZPP) v zvezi s 442. členom ZPP, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, o katerem je že bilo enkrat odločeno in sicer v zadevi VL 17622/2009 Iz navedb tožeče stranke, kot tudi iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivost z dne 17.3. 2009 (priloga A6) izhaja, da tožeča stranka zahteva poplačilo svoje terjatve, o kateri je že bilo odločeno v postopku pod opr. št. VL 17622/2009, proti družbi B. d.o.o., katere edini družbenik je bila tožena stranka. Sklep VL 17622/2009 proti družbi B. d.o.o. je postal pravnomočen dne 7. 3. 2009, zato ponovno odločanje o tej terjatvi ni dopustno. Glede na dejstvo, da je bilo o zahtevku, ki ga tožeča stranka uveljavlja v tej pravdi že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo na podlagi 2. odstavka 319. člena ZPP zavreči.

Pravnomočna sodna odločba v zadevi VL 17622/2009 predstavlja izvršilni naslov proti toženi stranki, ki je bila aktivni družbenik izbrisane družbe (prim. Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 208/2012 z dne 8. 5. 2003). V obravnavanem primeru bi morala tožeča stranka za uspešno uveljavitev odgovornosti družbenika izbrisane družbe njegovo odgovornost uveljavljati v izvršilnem postopku in sicer prek instituta spremembe dolžnika (prim. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ip 3276/2009 z dne 13. 1. 2010), namesto z uveljavljanjem zahtevka, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno s pravnomočno odločbo. V nasprotnem primeru bi bil namreč tožeči stranki zahtevani znesek priznan z dvema izvršilnima naslovoma, kar pa ni dopustno.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je bilo že pravnomočno razsojeno o zahtevku, o katerem teče pravda, kar pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je sodbo na podlagi 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP razveljavilo, tožbo pa zavrglo.