VSL sklep I Ip 3859/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Drugi dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo ugovor drugega dolžnika.

Zoper prvostopenjski sklep se iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) po svojem pooblaščencu pritožuje drugi dolžnik. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi in sklep o izvršbi razveljavi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da sta prvi in drugi dolžnik enotna sospornika, zato je ugovor drugega dolžnika podan pravočasno. Sklicuje se na 197. člen ZPP, po katerem lahko vsak sospornik opravi pravdno dejanje dokler še teče rok za kateregakoli od enotnih sospornikov. Hkrati poudarja, da se učinek pravdnih dejanj enega sospornika razteza tudi na druge sospornike, ki so opravo takšnega pravdnega dejanja zamudili. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugoditi ugovoroma obeh dolžnikov.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je pravilen. V meničnih sporih namreč zakon določa tri dnevni rok za ugovor dolžnika (prvi odstavek 61. člena). Drugi dolžnik je sklep o izvršbi prejel 13. 5. 2013, ugovor pa je vložil šele 17. 5. 2013, kar je prepozno. V odgovor pritožniku sodišče druge stopnje še dodaja, da v konkretnem primeru dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno (menična izjava – priloga A3). Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.(1) V konkretnem primeru je zato treba vsakega od dolžnikov obravnavati kot samostojno stranko, pri čemer dejanja ali opustitve enega ne koristijo in ne škodujejo drugemu (195. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Po povedanem pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane odločitve tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Drugi dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 97/2007 z dne 15. 10. 2008.