UPRS sodba II U 488/2012

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ pod prvo točko izreka ugotovil, da je odločba št. 0611-2140/2010 z dne 12. 10. 2010, s katero je bila lastnikoma A.A.-sedaj tožniku in B.B. naložena obveznost, da morata do 31. 3. 2011 uničiti (pokositi, zmulčiti oziroma počistiti, posekati, izkrčiti in odstraniti iz površine kmetijskega zemljišča) razno podrast, grmičevje in drevesa različnih vrst in velikosti, ki so prerasli površino parc. št. 1402, k.o. … in preprečiti zaraščanje kmetijskega zemljišča, dne 2. 11. 2010 postala pravnomočna in dne 1. 4. 2011 postala izvršljiva; pod drugo točko izreka je ugotovil, da lastnika izreka odločbe nista izpolnila v celoti v navedenem roku, niti do naknadno določenega roka do 30. 9. 2011 oziroma do kontrolnega pregleda dne 12. 7. 2012 in da navedenega zemljišča nista pričela uporabljati kot dober gospodar; pod tretjo točko izreka je bilo lastnikoma naloženo, da morata do 15. 11. 2012 odločbo izpolniti v celoti in o tem takoj oziroma najpozneje do 21. 11. 2012 pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo, sicer bo opravljena izvršba s prisilitvijo z novo denarno kaznijo v višini 1000,00 EUR in pod četrto točko izreka je odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo, navedeno v prvi točki izreka tega sklepa, lastnikoma naložena obveznost uničenja (košnje, mulčenja oziroma počiščenja sečnje in izkrčitve, odstranitve s površine kmetijskega zemljišča) raznega podrastja, grmičevja in dreves različnih vrst in velikosti, ki so prerasli površino kmetijskega zemljišča zaradi neobdelovanja. Ta odločba je dne 2. 11. 2010 postala pravnomočna in dne 1. 4. 2011 postala izvršljiva. S sklepom o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo z dne 25. 7. 2011 je bila tožniku zagrožena denarna kazen 1000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil naloženih obveznosti iz izreka navedene odločbe. Dne 12. 7. 2012 je inšpektor na kraju samem opravil kontrolni pregled in pri tem fotografsko dokumentiral stanje na parceli. Ugotovljeno je bilo, da je bil travnik na parc. št. 1402, k.o. …, v času ogleda po celotni širini in dolžini približno 66 metrov oziroma na površini približno 11 arov poraščen z gozdnimi drevesi različnih vrst in velikosti, ki niso bila izsekana in odstranjena, kot je bilo odrejeno v prvi točki navedene odločbe. To pomeni, da tožnik obveznosti, naloženih v prvi točki izreka omenjene odločbe, po ugotovitvah terenskega ogleda, ni izpolnil v celoti, torej izrek odločbe ni bil izvršen v celoti. Organ se sklicuje na določbe 284., 286., 288., 289, 290 in 296. člena ZUP.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil določbe upravnega postopka, pravilno uporabil materialno pravo in pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Z odločbo, navedeno v prvi točki izreka izpodbijanega sklepa, je bila lastnikoma kmetijskih zemljišč, tožniku in B.B., naložena obveznost, da morata do 31. 3. 2011 uničiti (pokositi, izmulčiti oziroma počistiti, posekati, izkrčiti in odstraniti iz površine kmetijskega zemljišča) razno podrast, grmičevje in drevesa različnih vrst in velikosti, ki so prerasli površino parc. št. 1402, k.o. … ter preprečiti nadaljnje zaraščanje kmetijskega zemljišča. Ob kontrolnem pregledu dne 12. 7. 2012 je bilo ugotovljeno, da tožnik ni v celoti izvršil naloženih obveznosti. Zato mu bil izdan izpodbijani sklep, z denarno kaznijo in postavljen novi rok izvršitve in sicer do 15. 11. 2012. Stanje na terenu je foto dokumentirano, fotografije so priložene zapisniku. V zvezi s pritožbenimi navedbami organ pojasnjuje, da ima inšpektor, skladno z določbo 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), med drugim tudi pooblastilo, da pregleduje kmetijska zemljišča in ker se v postopku upravne izvršbe ugotavlja predvsem, ali je zavezanec obveznost izpolnil, njegova prisotnost ni bistvena. Glede preostalih pritožbenih navedb organ ugotavlja, da se nanašajo na pravnomočno odločbo, ne pa na samo izvršbo. Kljub temu organ tožniku pojasnjuje, da je predmetno zemljišče v skladu s prostorskimi akti po namembnosti kmetijsko zemljišče in tega ni možno spremeniti s parcelacijo in spremembo dejanske rabe. V 3. členu ZKZ je namreč določeno, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, za stavbna, vodna ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti v skladu z zakonom. To pomeni, da je za spremembo namembnosti zemljišča v prostorskih aktih predviden drugačen postopek in je povsem jasno, da je predmetno zemljišče kmetijsko. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Navaja, da mu je odločba z dne 12. 10. 2010 nalagala, da mora na parc. št. 1402, k.o. … očistiti, pokositi in odstraniti razno grmičevje, podrast in drevesa, kar je tudi storil. Parcelo je počistil, pokosil ter različna drevesa odstranil in to javil na inšpektorat. V to je vložil veliko truda. Po nasvetu odvetnika se je odpravil do geodetske službe in skupaj z Zavodom za gozdove so opravili spremembo katastrske rabe. Menil je, da bo sedaj šikaniranja konec, vendar je presenečeno ugotovil, da inšpektorat še vedno zahteva isto kot z odločbo z dne 12. 10. 2010. Ni mu jasno, kaj je inšpektor na ogledu dne 12. 7. 2012 ugotovil takega, da lahko izreče, da zemljišča ne uporablja kot dober gospodar. Trava je namreč pokošena, v ta namen je kupil traktor in mulčarja. Na zemljišču je res nekaj dreves, to so stara drevesa, ki niso nikomur v napoto. Ali pač? Mogoče sosedu, ki je prijatelj inšpektorja? Njegov bazen stoji na njegovi parceli, pa o tem ni obvestil inšpektorata. Ne razume, kaj mora po mnenju inšpektorja še storiti, glede na to, da mu z novo odločbo nalaga iste obveznosti kot pred dvema letoma. V tem času pa je on že večkrat drevesa posekal in redno kosil, kar lahko dokaže s svojo vnemo za nakup strojev. Pa tudi katastrska raba se je v tem času spremenila. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za nadaljevanje izvršbe zoper tožnika, ker tožnik ni v določenem roku, niti v naknadno določenem roku, niti ne do dneva kontrolnega pregleda, v celoti izpolnil obveznosti, ki mu jih je z odločbo št. 0611-2140/2010 z dne 12. 10. 2010, ki predstavlja izvršilni naslov, naložil kmetijski inšpektor.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila zoper tožnika že dovoljena izvršba in mu je bila s sklepom z dne 25. 7. 2011 zagrožena denarna kazen, če z odločbo z dne 12. 10. 2010 naloženih mu obveznosti, ne bo izpolnil v celoti. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil tožniku vročen dne 5. 8. 2011. Ob ponovnem kontrolnem pregledu na kraju samem dne 12. 7. 2012 je bilo ugotovljeno, da tožnik obveznosti, naloženih z odločbo z dne 12. 10. 2010, ni v celoti izpolnil, saj je bilo ugotovljeno, da je bil travnik parc. št. 1402, k. o. …, po celotni širini in dolžini približno 66 m oziroma na površini 11 arov poraščen z gozdnimi drevesi različnih vrst in velikosti, ki niso bila izsekana in odstranjena. To pomeni, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna.

Ob takšni dejanski podlagi pa je prvostopenjski organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), s katerim je tožnika prisilil k celotni izpolnitvi njegovih obveznosti po odločbi z dne 12. 10. 2010 z zagroženo novo denarno kaznijo.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožbena navedba, da ni jasno, kaj je pri ogledu dne 12. 7. 2012 ugotovil inšpektor, ni utemeljena, saj je inšpektor svoje ugotovitve ob tem kontrolnem pregledu povzel v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tudi ni utemeljena tožbena navedba, da se mu z izpodbijanim sklepom nalaga iste obveznosti kot z odločbo z dne 12. 10. 2010. Iz izpodbijanega sklepa je namreč jasno razvidno, da se mu nalaga (le), da obveznosti po odločbi z dne 12. 10. 2010, izpolni v celoti. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati pavšalna in z ničemer izkazana tožbena navedba o spremembi katastrske rabe.

Po povedanem je zato sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.