VSM sodba I Ip 1047/2013

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je upnikovemu predlogu za izvršbo ugodilo le za izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR (I. točka izreka), v preostalem delu pa njegov predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka) z utemeljitvijo, da v sklepu o izvršbi VL 10985/2011, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo, ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe. Hkrati je dolžniku naložilo, da upniku v osmih dneh povrne 49,12 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Proti zavrnilnemu delu sklepa se upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se njegovemu predlogu za izvršbo ugodi. Podredno predlaga, da se izpodbijani del sklepa razveljavi in zadeva vrne v nov postopek. Izpostavlja, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilni naslov, ki v kondemnatornem delu dolžniku nalaga, da v paricijskem roku poravna terjatev, v dovolitvenem delu pa z izvršilnim dovolilom dovoli izvršbo za poplačilo navedenih terjatev. Po mnenju upnika je sodišče prve stopnje spregledalo razliko med sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj utemeljitev, kot jo podaja v obrazložitvi, lahko velja le, v kolikor bi upnik kot izvršilni naslov predlagane izvršbe predložil sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

3Pritožba je utemeljena.

4V celoti je pritrditi razlagi sodišča prve stopnje, da je po 1. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z 18. členom ZIZ sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov, vendar mora izpolnjevati pogoje iz 19. člena ZIZ in prvega odstavka 21. člena ZIZ. Tako mora biti pravnomočen in izvršljiv, prav tako mora biti v njem naveden upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Za primernost izvršilnega naslova zato ne zadošča le formalna pravnomočnost, temveč je potrebna tudi materialna pravnomočnost. V izvršilnem naslovu mora biti tako odločeno o materialnopravnih pravicah oziroma o obstoju upnikove terjatve. Na podlagi navedenega lahko postane izvršljiva samo obsojajoča - kondemnatorna sodna odločba. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova je lahko, v nasprotju s sklepom o izvršbi izdanim na podlagi verodostojne listine, izvršilni naslov v smislu zgoraj citiranih določil ZIZ samo v delu, s katerim je odločeno o stroških.

5Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi VL 10985/2011 z dne 1. 2. 2011 (priloga A1), na katerem upnik utemeljuje predlog za izvršbo v tem postopku, obsega tako kondemnatorni del (prvi odstavek izreka), v katerem je dolžniku naloženo, da v paricijskem roku osmih dni poravna terjatev iz predloga za izvršbo (3.466,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2011 naprej in 135,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2011 naprej), kot tudi dovolitveni del (drugi odstavek izreka), s katerim je dovoljena izvršba za poplačilo te terjatve. V prvem delu sklepa VL 10985/2011 je odločeno o obstoju upnikove terjatve, ki jo ima zoper dolžnika in ta del sklepa je s tem, ko je sklep VL 10985/2011 z dne 1. 2. 2011 postal pravnomočen in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, torej s pridobitvijo izvršljivosti, postal izvršilni naslov. Kot tak predstavlja podlago, na kateri je dovoljena izvršba zoper dolžnika zaradi prisilne izterjave terjatve, katere obstoj je ugotovljen v njem.

6Izpodbijani del sklepa, s katerim sodišče v nasprotju z določbami 17., 19. in 21. člena ZIZ izvršbe ni dovolilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). S spremembo sklepa, kot to predlaga upnik, bi namreč bila dolžniku odvzeta pravica do pravnega sredstva - ugovora zoper sklep o izvršbi iz drugega odstavka 9. člena ZIZ, zato upnikovemu predlogu pritožbeno sodišče ni sledilo.

7Stroškovna odločitev temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.