VSK sklep PRp 242/2012

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Pritožnik je dolžan plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo ugovor obdolženega M.M. zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati sodno takso.

Zoper takšen sklep je obdolženi vložil pritožbo, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena Zakona o prekrških ZP-1).

Pritožba ni utemeljena.

Nosilna misel pritožbenih navedb je v trditvi, da obdolženi ni bil voznik avtomobila, pač pa je avtomobil vozil S.K., kar je ta tudi priznal s pisno izjavo. Sodišče prič, ki jih je predlagal v pritožbi, ni zaslišalo, prav tako ni opravilo predlagane prepoznave s strani prič, ki so navedene v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Piran.

Pritožnik s takšnimi pritožbenimi navedbami v postopku odločanja o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ne more biti uspešen. Kot določa ZP-1 v prvem odstavku 113.a člena, se začasen odvzem vozniškega dovoljenja izreče, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz obdolžilnemu predlogu predlagateljice postopka, Policijske postaje, priloženih dokazov tak sum izkazan. Kot je razvidno iz obdolžilnega predloga, predlagateljica postopka navaja več prič (M.O., D.C. in D.K.), ki naj bi videle obdolženca pri vožnji osebnega avtomobila, ko so bili prekrški storjeni, prekrške pa dokazujejo tudi z neposredno ugotovitvijo štirih policistov in zapisnikom o preizkusu alkoliziranosti. Za izkazanost utemeljenega suma, da naj bi obdolženi očitane prekrške storil, predloženi dokazi zadostujejo, dokazna ocena predloženih dokazov pa bo v skladu z določbo 133. člena ZP-1 prepuščena sodišču prve stopnje, ko bo odločalo o obdolžilnem predlogu. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče ob uporabi določbe 168. člena v zvezi z določbo tretjega odstavka 163. člena ZP-1 obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1. Pritožniku bo sodna taksa odmerjena z nalogom za plačilo sodne takse sodišča pred katerim je v teku postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).