VSL sklep PRp 347/2013

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilka je dolžna plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Kranju je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se zavrže zahteva za sodno varstvo storilke, ker ni prišla na narok 12. 3. 2013 in izostanka ni opravičila, čeprav je bila pravilno vabljena. Naložilo ji je še plačilo sodne takse kot stroškov postopka.

2V pravočasni pritožbi storilka navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstvo, da je bila 12. 3. 2013 zaradi zdravstvenih težav nesposobna priti na sodišče. Po hospitalizaciji zaradi operacije v zvezi z zlomom gležnja je bila ponovno hospitalizirana zaradi pljučne embolije in po odpustu iz bolnice nezmožna, da bi se udeležila naroka. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je v skladu z izdanim plačilnim nalogom zgolj iz previdnosti že v celoti poravnala izrečeno globo v znesku 125,00 eurov (o čemer prilaga fotokopijo plačilnega naloga) in je na plačilo opozorila tudi že v pritožbi z dne 29. 11. 2010. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo ali razveljavi tudi sklep Okrajnega sodišča v Kranju plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata Kranj št. 55700427 z dne 22. 11. 2010 in jo oprosti plačila globe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede na določila 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o zavrženju zahteve za sodno varstvo storilke pravilna in zakonita. Po določbi tretjega odstavka 61. člena ZP-1 se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Od vlagatelja zahteve za sodno varstvo se torej pričakuje sodelovanje v postopku, ki teče po zahtevi. Postavljena je namreč domneva, da je bila zahteva za sodno varstvo umaknjena, če tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ni prišel na zaslišanje, ki ga odredi sodišče. Pogoj pa je, da je bil ustrezno vabljen in da izostanka ni opravičil. Opravičilu morajo biti priloženi podatki, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo, ali je bil izostanek opravičen ali ne. Že iz pritožbenih navedb storilke izhaja, da ne izpodbija pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje glede okoliščine, da je bila pravilno vabljena na narok (vabilo za narok 12. 3. 2013 je osebno prejela 19. 2. 2013); smiselno tudi pritrjuje ugotovitvam, da se na narok ni zglasila, niti se ni opravičila. Pravilnost vseh teh ugotovitev izkazuje tudi spisovno gradivo (vročilnica vabila in zapisnik Okrajnega sodišča v Kranju ob oklicu zadeve 12. 3. 2012, da storilka ni pristopila, čeprav je bilo vabilo izkazano) ter okoliščina, da storilka šele pritožbi prilaga zdravniško potrdilo z dne 4. 4. 2013. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da so pravilne ugotovitve in navedbe v izpodbijanem sklepu, da je bila storilka pravilno vabljena na narok 12. 3. 2012 in se na vabilo ni zglasila, niti ni svojega izostanka opravičila, čeprav je bila v vabilu na narok posebej opozorjena: „Neobrazloženih in nedokumentiranih opravičil ne bomo upoštevali. Zadržanost zagovornika ni opravičljiv razlog za izostanek. Zdravniško potrdilo mora biti na predpisanem obrazcu ZP (Ur. l. RS št. 118/08).“ Ni merodajno opravičilo zdravnika, temveč je sodišče tisto, ki na podlagi priloženih dokazil ugotovi, ali je bil izostanek z naroka upravičen ali ne, kar pomeni, da mora storilec pred narokom opravičiti svoj izostanek in predložiti tudi zdravniško potrdilo. Izostanek je upravičen le, če ga kot takega oceni sodišče. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je storilka predložila potrdilo zdravnice šele ob pritožbi (priporočeno po pošti) in zdravniško potrdilo ni izdano na predpisanem obrazcu, poleg tega iz njega ni razvidno, da se storilka ne bi mogla niti opravičiti na narok kljub izrecnemu opozorilu v vabilu. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilka tekom postopka sodišču prve stopnje, ki vodi postopek o prekršku, ni predložila verodostojnih dokazil, na podlagi katerih bi to sodišče lahko ugotovilo, ali je izostanek upravičen ali ne oziroma bi narok preklicalo ter je bila glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za sodno varstvo utemeljena in zakonita glede na določila tretjega odstavka 61. člena ZP-1. Glede na tako odločitev o zavrženju zahteve za sodno varstvo mora storilka plačati celotni znesek globe (s plačilnim nalogom Medobčinskega inšpektorata Kranj 55700427 z dne 22. 11. 2010 ji je bila izrečena globa 250,00 eurov in tri kazenske točke). V zvezi s pritožbenimi navedbami storilke, da je plačala polovični znesek globe 125,00 eurov, ji pritožbeno sodišče le pojasnjuje, da mora plačati še preostalo polovico globe, saj je bila storilka v plačilnem nalogu izrecno poučena, da lahko plača polovico izrečene globe v 8 dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga le, če ne vloži zahteve za sodno varstvo. Plačilni nalog je bil storilki izdan na podlagi 57. člena ZP-1, ki v četrtem odstavku določa: „Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo v roku iz prejšnjega odstavka (8 dneh), lahko v 8 dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe, sicer se izrečena globa prisilno izterja v celoti. Pouk o tej pravici je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu.“

5Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom zavrnilo pritožbo storilke kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

6Na podlagi določil drugega odstavka 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče storilki naložilo še plačilo sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela. Višina sodne takse ji bo odmerjena naknadno, skladno z določili Zakona o sodnih taksah.