VSRS Sklep I Upr 1/2013

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu.

1Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Novem mestu, vložila tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti sklepa tožene stranke, št. RŠS-03/2012 z dne 19. 11. 2012, s katerim je tožena stranka tožnici kot štipendistki prekinila pogodbo o štipendiranju iz štipendijskega razmerja z delodajalcem T., d. o. o., in vzpostavila vračilo prejetih štipendij iz naslova Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko.

2Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu, se je s sklepom Pd 138/2012-4 z dne 3. 1. 2013 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Meni, da ne gre za spor po 5. oziroma 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), za katerega bi bilo pristojno delovno oziroma socialno sodišče.

3Zoper navedeni sklep z dne 3. 1. 2013 je tožnica vložila pritožbo, ki pa jo je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom Pdp 56/2013 z dne 6. 2. 2013, zavrnilo. V obravnavani zadevi ne gre za spor o kadrovski štipendiji med delodajalcem in študentom, saj je tožena stranka štipenditor in ne delodajalec. Tožena stranka je nosilec javnih pooblastil, saj je sklenila z Javnim skladom Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve tristransko pogodbo o sofinanciranju operacije „Regijska štipendijska shema za Dolenjsko za šolsko – študijsko leto 2008/2009 v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013“. Po določbi 1. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij med drugim tudi proti odločitvam in dejanjem nosilcev javnih pooblastil. Tudi iz pravnega pouka v izpodbijanem sklepu tožene stranke izhaja, da lahko štipendistka sproži upravni spor pri upravnem sodišču.

4Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Predmet obravnavanega spora je kadrovska štipendija oziroma vračilo kadrovske štipendije. Določila f. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da bi bil (izključni) kriterij za pristojnost delovnega sodišča to, kdo so stranke spora. Pristojnost sodišča v tovrstnih zadevah je treba presojati po vsebini spora. V obravnavanem primeru je to prekinitev pogodbe med tožnico in njenim delodajalcem, kar pomeni, da gre za individualni delovni spor o kadrovski štipendiji. Gre za spor iz pogodbenega razmerja, za kar ne more biti pristojno upravno sodišče. Pravni pouk sam po sebi ne more biti kriterij za določanje stvarne pristojnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUS-1 odloči v tem sporu o pristojnosti med upravnim in delovnim sodiščem.

5Za odločanje v obravnavani zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu.

6Tožnica je kot štipendistka s toženo stranko kot štipenditorjem in družbo T. kot delodajalcem sklenila pogodbo o štipendiranju, št. 82/2008-RŠS z dne 21. 11. 2008. Iz vsebine pogodbe izhaja, da gre za kadrovsko štipendijo, s katero so se vse tri pogodbene stranke zavezale k izpolnjevanju svojega dela obveznosti v zvezi s štipendiranjem tožnice.

7Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zaradi domnevnih tožničinih pogodbenih kršitev posegla v navedeno pogodbo (prekinila pogodbo o štipendiranju) in zahtevala („vzpostavila“) vračilo prejetih štipendij. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bil razlog za prekinitev pogodbe ta, da se tožnica kot štipendistka ni odzvala povabilu delodajalca (T.) za opravljanje zdravniškega pregleda in zaposlitve in je s tem kršila 10. člen Pogodbe o štipendiranju.

8Tožnica s tožbo zahteva razveljavitev sklepa z dne 19. 11. 2012, s katerim se posega v sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Po presoji Vrhovnega sodišča gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu f. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom. Pri tem ni bistveno, da je tožnica tožila samo toženo stranko in ne tudi delodajalca, saj iz vsebine spora nedvoumno izhaja, da gre za spor o kadrovski štipendiji. Izpodbijani sklep namreč posega v razmerje vseh treh pogodbenih strank, torej posega tudi v položaj delodajalca in v njegovo razmerje do tožnice kot štipendistke.

9Čeprav je tožena stranka z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeva sklenila tristransko pogodbo o sofinanciranju „Operacije regijska štipendijska shema za Dolenjsko za šolsko-študijsko leto 2008/2009 v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013“, to ne pomeni, da je s tem pridobila javna pooblastila za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave, saj se tako javno pooblastilo na podlagi drugega odstavka 121. člena Ustave RS lahko pridobi samo z zakonom.

10Izpodbijani sklep tožene stranke je po presoji Vrhovnega sodišča akt poslovanja, ki ga je izdala zaradi domnevne kršitve pogodbe. Izpodbijani sklep tako ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, o zakonitosti katerega bi bilo pristojno odločati upravno sodišče. Na podlagi navedene določbe je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Formalno so to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi v 1. členu ZUS-1), materialno pa so to tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, in s tem posegajo v pravni položaj tožnika, in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu. Upravni akt torej ni odločitev organa, sprejeta na podlagi norm zasebnega prava, ki urejajo samo poslovanje organov v enakopravnem oziroma prirejenem položaju z drugimi subjekti - ravno za tak akt pa gre v obravnavanem primeru.

11Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom torej ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu.