UPRS sklep IV U 117/2012

Tožba se zavrže.

1Z izpodbijanim prvostopnim sklepom, številka 06122-1569/2011/35 z dne 27. 10. 2011, katerega je potrdila pritožbena odločba tožene stranke, št. 0612-583/2011-2 z dne 17. 5. 2012, je v 1. točki odločeno, da je odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor številka 06122-1569/2008-1216 z dne 24. 9. 2008, s katero je bilo naloženo, da mora inšpekcijski zavezanec A.A., ..., v roku šestih mesecev po vročitvi odločbe odstraniti stanovanjsko stavbo tlorisne velikosti 5,85 m x 4,65 m, etažnosti pritličje in mansarda, na zemljišču s parcelno številko 823/5, k.o. … ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, postala dne 2. 11. 2010 izvršljiva. V 2. točki je odločeno, da je inšpekcijski zavezanec A.A. dolžan odstraniti stanovanjsko stavbo tlorisne velikosti 5.85 m x 4,65 m, etažnosti pritličje in mansarda, na zemljišču s parcelno številko 823/5, k.o. ... ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške v naknadnem roku do 31. 5. 2012. Po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. O datumu bo zavezanec obveščen z obvestilom. V 3. točki je odločeno, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep in v 4. točki, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

2V obrazložitvi prvostopni upravni organ navaja, da je bilo z odločbo gradbenega inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, številka 06122-1569/2008-1216 z dne 24. 9. 2008, inšpekcijskemu zavezancu A.A. (tožniku v tem sporu) naloženo, da mora v roku 6 mesecev po vročitvi odločbe odstraniti stanovanjsko stavbo tlorisne velikosti 5,85 m x 4,65 m, etažnosti pritličje in mansarda, na zemljišču s parcelno številko 823/5 k.o. … ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Odločba je postala pravnomočna dne 10. 10. 2008, dne 2. 11. 2010 pa tudi izvršljiva. V nadaljevanju navaja ogled gradbene inšpektorice dne 27. 9. 2011, na katerem je ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še ni odstranil stanovanjske stavbe, zato mu je določen naknadni rok do 31. 5. 2012, ko mora izpolniti obveznost, ki izhaja iz zgoraj navedene odločbe. Če obveznosti ne izvrši, bo to dejanje opravil pooblaščeni izvajalec na stroške zavezanca, kar je skladno z določbo 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je izvršilni naslov ničen in nima nobenih pravnih učinkov. Tožnik ni lastnik predmeta izvršbe, to je parcele številke 823/5 k.o. ..., z njim ni v nobenem materialnopravnem razmerju, kar je relevantni pogoj. Kot pooblaščenec lastnika se ni mogel zavezati k izvršbi in še manj, ko ga je kot nelastnika parcele zavezal inšpekcijski organ. Iz spisovnih listin je razvidno, da je bilo leta 1986 izdano dovoljenje za postavitev pomožnega objekta – drvarnice z uto – tlorisne velikosti 5 x 4 m k gostinsko stanovanjskemu objektu na parcelni številki 823/1 k.o. ..., da je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, da je objekt vrisan v kataster stavb, leta 1991 je bil objekt vpisan v zemljiško knjigo na podlagi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, kar pove, da je bil objekt legalno postavljen po takrat veljavnih predpisih. Gabariti objekta niso spremenjeni in spremenjena zakonodaja ne more vplivati na takrat postavljen objekt po veljavnih predpisih. Iz teh razlogov je sklep o dovolitvi izvršbe nezakonit.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

6Po prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je sodno varstvo v upravnem sporu strankam zagotovljeno le zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

7Po presoji sodišča z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ prve stopnje izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena, v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje (izvršilnim naslovom), torej z odločbo, št. 06122-1569/2008-1216 z dne 24. 9. 2008. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko procesne odločitve oziroma sklepi, ki vsebujejo tako odločitev, izpodbijajo le, če z izdajo upravnega akta postopek obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi med takšne sklepe.

8Odločitev, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljen upravni spor, je v podobnih zadevah večkrat potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (sklepi št. I Up 268/2009, I Up 319/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012). Sodišče je tudi sicer za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na lastništvo parcelne številke 823/5 k.o. ..., vsled česar naj ne bi bil inšpekcijski zavezanec, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa, glede na to, da se inšpekcijski ukrep nanaša na tožnika kot investitorja nezakonite gradnje in ne na lastnika zemljišča. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ki je postal pravnomočen, tožnik ni izkazal, da bi mu bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.

9Sodišče je tako v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je tožbo zavrglo v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.