VSL sklep III Ip 3705/2012

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za nadaljevanje izvršbe zoper A. A., upnik pa sam krije svoje stroške tega predloga.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Ig 54/2011 z dne 20. 12. 2011, nadaljevalo zoper pravno naslednico – družbenico A. A. (I. točka izreka). Izvršbo je nadaljevalo z novimi izvršilnimi sredstvi (II. točka izreka), za izvršitelja je določilo B. B. (III. točka izreka) in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika (IV. točka izreka).

2Zoper sklep o nadaljevanju postopka se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnica in trdi, da je postal sklep o izbrisu družbe C. iz sodnega registra pravnomočen 21. 12. 2011, torej šele po tem, ko je v veljavo stopil ZPUOOD oziroma njegov 18. člen, na podlagi katerega so prenehale veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Pove, da gre za določbo, na katero moratorij ni segel in se je zato ohranila v veljavi tudi po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-307/11-21. Meni, da je upnik pravilno 30. 11. 2011 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika – družbo C. d. o. o.. V kolikor bi bila družba tedaj že pravnomočno izbrisana iz sodnega registra, bi po mnenju dolžnice upnik vložil predlog neposredno zoper družbenico. Prilaga sklep o izbrisu družbe C. d. o. o. iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je postal pravnomočen šele 21. 12. 2011 – po uveljavitvi ZPUOOD. O tem prilaga tudi potrdilo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 12. 2011. Meni, da je glede na določbo 442. člena ZFPPIPP treba upnikov predlog za nadaljevanje postopka, ki primarno teče na podlagi upnikovega 30. 11. 2011 vloženega izvršilnega predloga zoper družbo C. d. o. o., zavrniti. Trdi, da upniku ZFPPIPP omogoča izterjavo dolga izbrisane družbe neposredno od nekdanjih družbenikov, vendar pri tem določa uporabo pravil o spregledu pravne osebnosti, zaradi česar bi si po mnenju dolžnice moral upnik v predmetni zadevi pridobiti nov izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko začel postopek izvršbe zoper dolžnico. Glede na navedeno predlaga, da se ugovoru ugodi, napadeni sklep razveljavi ter upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zavrne.

3V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor upniku.

4Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih uveljavlja pritožnica.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6V predmetni zadevi je bil zoper družbo C. d. o. o. 30. 11. 2011 vložen predlog za izvršbo, 20. 12. 2011 pa izdan sklep o izvršbi. Višje sodišče ugotavlja, da v času vložitve predloga za izvršbo ta pravna oseba ni več obstajala, saj je bila 8. 9. 2011 izbrisana iz sodnega registra. Zakon o sodnem registru (ZSReg) v prvem odstavku 8. člena določa, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, torej na spletni strani, če zakon ne določa drugače. Družba C. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije – skladno z določbami 7. poglavja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Skladno s 440. členom ZFPPIPP registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga. Skladno s 441. členom ZFPPIPP z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu tega zakona pravna oseba preneha. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra za družbo C. d. o. o. je razvidno, da je bil 8. 9. 2011 subjekt izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 28. 7. 2011, ki je postal pravnomočen 1. 9. 2011.

7ZFPPIPP določa postopek, po katerem se izbriše družbo iz sodnega registra brez likvidacije, ta pa poteka tako, da najprej izdan sklep o začetku postopka izbrisa (434. člen ZFPPIPP), zoper katerega je mogoče vložiti ugovor (435. člen ZFPPIPP), o njem pa odloča registrsko sodišče. Registrsko sodišče izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga) skladno s 439. členom ZFPPIPP, proti temu sklepu pa lahko udeleženec postopka vloži pritožbo v 8 dneh po vročitvi sklepa. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (440. člen ZFPPIPP), z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu tega zakona pa pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP). Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa (prim. prvi odstavek 5. člena ZGD-1).(1) Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1 konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe.(2) Družba C. d. o. o. je bila torej izbrisana iz sodnega registra z dnem sprejema sklepa o izbrisu iz sodnega registra, to je 8. 9. 2011, na kar ne vpliva dejstvo, da je zoper ta sklep družba vložila (nedovoljeno) pritožbo, zato je bil predlog za izvršbo z dne 30. 11. 2011 vložen in sklep o izvršbi z dne 20. 12. 2011 izdan zoper neobstoječo pravno osebo.

8Skladno z ustaljeno sodno prakso gre v primeru, ko je predlog za izvršbo vložen zoper pravno osebo, ki je že pred tem prenehala obstajati, za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo pa ne more nadomestiti niti univerzalno pravno nasledstvo (prim. sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 65/2002 z dne 5. 12. 2002, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1115/2010 z dne 6. 4. 2011 ipd.). Ker zoper dolžnika, ki nima statusa pravne osebe, ni mogoče voditi izvršilnega postopka, tudi nadaljevanje postopka zoper njegovo pravno naslednico ni mogoče, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico A. A. zavrnilo ter odločilo, da upnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ sam krije svoje stroške predloga za nadaljevanje izvršbe, saj za izvršbo niso bili potrebni (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

____________________

(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 56/2010 z dne 21. 12. 2010.

(2) Drugače je pri vpisu odsvojitve poslovnega deleža ali vpisu prokure – prim. sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 640/2005 z dne 21. 9. 2006 in sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 100/2009 z dne 29. 5. 2012.