UPRS sodba IV U 47/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 45/2013 z dne 14. 2. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnje prosilcev A.A. in B.B. (tožnika v tem sporu), kot neutemeljene zavrnejo. V razlogih odločitve tožena stranka navaja, da je prosilec A.A. 8. 1. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp), zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper zavarovalnico C. ter zaradi vložitve odškodninske tožbe na podlagi pravnomočne kazenske sodbe Okrajnega sodišča v Žalcu, številka I K 22719/2011. Istega dne je prošnjo za dodelitev bpp vložila tudi prosilka B.B. in sicer zaradi vložitve odškodninske tožbe na podlagi kazenske sodbe, številka I K 55434/2011. Predlagata dodelitev odvetnice D.D.

2Tožena stranka v obrazložitvi razlaga zakonska določila od 11. člena, do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določajo finančni kriterij in vsebinski, to je objektivni kriterij po 24. členu ZBPP, ki morata biti izpolnjena za dodelitev bpp. Tožena stranka razlaga določila Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v posameznih členih določa ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja v skladu s 14. členom ZBPP. Prosilca živita v skupnem gospodinjstvu z mladoletnim otrokom oziroma pastorko. Prosilec je brezposeln in prejema invalidnino v mesečnem znesku 46,42 EUR, ter nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v mesečnem znesku 414,50 EUR. Prosilka je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje prejela plačo v povprečnem mesečnem znesku 640,45 EUR. Prosilka prejema za hči še preživnino v mesečni višini 175 EUR ter otroški dodatek v višini 43,24 EUR. Prosilec je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje prejel nakazila iz naslova odškodnine za invalidnost, ki znaša 1.598,58 EUR. Gre za občasni neperiodični dohodek, ki se na podlagi 23. člena ZSVarPre upošteva v višini 402,86 mesečno. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana prosilcev tako znaša 574,16 EUR. To pa presega z zakonom določen cenzus, ki znaša 520 EUR na osebo. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se upošteva neto znesek prejemka, pri čemer pa že opravljeni odtegljaji (plačilo kredita, izvršbe), na ugotovljeni lastni dohodek v tem postopku ne vplivajo. Kaj vpliva na zmanjšanje dohodka ureja le 14. člen ZSVarPre, ki izrecno določa, da se od ugotovljenih dohodkov odštejejo le izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora, obstoj katerega pa prosilca ne zatrjujeta. Prosilca presegata finančni cenzus, zato ne izpolnjujeta subjektivnega kriterija za dodelitev bpp. Tožena stranka zato ni presojala ali izpolnjujeta tudi objektivni pogoj za dodelitev bpp, ki mora biti podan kumulativno.

3Tožnika v tožbi smiselno uveljavljata tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da je tožena stranka v 9. točki obrazložitve izpodbijane odločbe zapisala, da so iz lastnega dohodka izvzeti prejemki, ki so izplačani in namenjeni usposabljanju in izobraževanju. V ZSVarPre je v devetem odstavku 3. točke 12. člena jasno zapisano, da med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. To dejstvo se ni upoštevalo, ker se dohodek 414,50 EUR ni upošteval kot dohodek, ki je namenjen poklicni rehabilitaciji, to je šolanju oziroma prešolanju. Tožeči stranki trdita, da se sme upoštevati le prejemek neto plače tožnice v povprečnem mesečnem znesku 640,45 EUR, preživnina 175 EUR, otroški dodatek v višini 43,24 EUR in invalidnina v mesečnem znesku 46,42 EUR ter občasni dohodek 402,86 EUR mesečno, kar znese skupaj 1.307,97 EUR. To pomeni na vsakega člana družine 435,99 EUR, s tem pa ni presežen znesek na družinskega člana v višini 523,12 EUR. Nepravilno je zapisan tudi pravni pouk, ker tretji odstavek 34. člena ZBPP ne določa, da se te zadeve obravnavajo nujno, ker to določa četrti odstavek 34. člena ZBPP. Tožnika predlagata, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi in da se tožnikoma priznajo vsi stroški tega postopka v višini 15,00 EUR. Predlagata tudi, da ju sodišče oprosti plačila sodne takse.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5Tožba ni utemeljena.

6Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila predpisane določbe ZBPP, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

7Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno upoštevala znesek 414,50 EUR kot lastni dohodek, glede na to, da je ta znesek namenjen poklicni rehabilitaciji oziroma prešolanju prvotožnika, glede na to, da tudi ZSVarPre v devetem odstavku 3. točke 12. člena (pravilno v 9. točki prvega odstavka 12. člena) določa, da med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. Tožnik je tožbi priložil odločbo RS, Ministrstva za pravosodje in javno upravo, številka 604-1506/2012 z dne 21. 11. 2011, iz katere sicer izhaja, da se mu dovoli opravljanje izpita za izvršitelja, in da stroški znašajo 155,46 EUR. Tožnik pa ni predložil dokazila o tem, da je ta strošek izobraževanja oziroma usposabljanja dejansko plačal, tako da sodišče navedenega dokaznega predloga ne more upoštevati. Tudi tožbeni ugovor o nepravilnem zapisanem zakonskem določilu, ki določa nujnost obravnavanih zadev, ne vpliva na zakonitost in pravilnost same odločitve. Tožena stranka je na podlagi osebnih prejemkov vseh treh članov gospodinjstva, ki jih tožnika v tožbenih ugovorih niti ne prerekata, pravilno ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta finančno premoženjskega pogoja za dodelitev bpp, zato se tudi ni spuščalo v presojo nadaljnjega vsebinskega pogoja za dodelitev bpp.

8Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

9Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.