12. člen ZSVarPre

Zneska od prodane nepremičnine pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot drugih dohodkov po ZDoh-2, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena ZUPJS in posledično niti kot občasni neperiodični dohodek po 23. členu ZSVarPre, ker je bil prejet pred 12-imi meseci pred vložitvijo vloge. Pri ugotavljanju materialnega položaja je v skladu s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a kupnino za prodano stanovanje mogoče upoštevati kvečjemu kot premoženje iz naslova denarnih sredstev na transakcijskem ali drugem računu ali hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

Po uveljavljenem stališču sodne prakse se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Glede na to, da pritožnik opravlja delo prevoznika v tujini, je izkazal, da vsaj del izplačil, opredeljenih v izplačilni lasti kot "potni nalogi", v izpisku prometa na transakcijskem računu pa kot "plačilo izdatkov" oziroma "drugo", predstavlja povrnitev stroškov, ki se v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne upoštevajo. Te dohodke ali njihov del bi zato sodišče lahko upoštevalo le, če bi ugotovilo, da dejansko ne gre za povrnitev stroškov, ki jih je tožnik imel pri opravljanju dela.

Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.

Mesečni prejemki tožnika presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil mesečnih dohodkov zaradi izvršilnih postopkov. Nerazumno je uporabiti določila 36. člena ZBPP o dodelitvi nujne BPP, ker se ta uporabi le tedaj, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji zaradi pridobivanja zahtevanih dokazil v zvezi z dokazovanjem materialnega stanja utegnil zamuditi rok za kakšno pravno dejanje in bi ga zaradi tega doletela izguba pravice opraviti to dejanje. Prošnja za izjemno odobritev BPP bi bila utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Razlogov tožnik ne zatrjuje, niti ne dokazuje. Finančne obveznosti niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica nekdaj vloženih tožb oziroma predhodnih sodnih postopkov, v katerih je bil udeležen tožnik, kar pomeni, da le-ti ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za kat

Upravičenci do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje so državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. To pomeni, da se v primeru uveljavljanja kritja prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ugotavlja, ali gre za upravičenca, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, ne glede na to, ali pravico do socialne pomoči uveljavlja ali ne. Ker tožnik presega minimalni dohodek glede na dohodke, ki jih je prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve, minimalni dohodek pa presega tudi glede na premoženje, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo v pravilni višini, tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, posledično pa tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Tožnikovo zavzemanje za širšo razlago določbe 13. člena ZUPJS ni utemeljeno. Zakonski tekst je jasen in ne zajema sredstev, ki jih vlagatelj za dodelitev denarne socialne pomoči poleg svojega zakonca (oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo) dodatno namenja za (dejansko) preživljanje enega od otrok in ta presega znesek mesečne preživnine, ki jo ta otrok prejema od svojega biološkega očeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in ne presega višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. To določbo je treba tolmačiti tudi v povezavi s 4. točko prvega odstavka 12. člena istega zakona, ki izrecno govori o preživnini, prejeti na podlagi izvršilnega naslova, enako pa izhaja tudi iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Nenazadnje je to tolmačenje tudi sistemsko in logično pravilno, saj te osebe sicer ne bi bilo mogoče upoštevati niti pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, kot to določa 10. člen ZUPJS.

Dodatek za pomoč in postrežbo se ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena ZSVarPre. Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva.

Invalidnina za telesno okvaro, do katere je upravičen zavarovanec, pri katerem nastane izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne (1. odstavek 143. člena ZPIZ-1), se šteje med lastni dohodek, ki se ugotavlja pri odločanju o upravičenosti do varstvenega dodatka.

Ker organ v izpodbijanem upravnem aktu ni navedel višine tožničinih mesečnih dohodkov, ki jih je pri odločitvi upošteval in na podlagi katerih je zaključil, da ni prišlo do spremembe dejanskega stanja, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre in ga všteti v lastni dohodek prosilca. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, kar pomeni, da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse je ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane.

Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika. Določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP se uporabijo le, če bi tožnik zaradi odločanja organa o prošnji – zaradi pridobivanja dokazil v zvezi s premoženjskim in finančnim stanjem prosilca – zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje; v predmetnem primeru pa je bil organ za BPP s prejemki tožnika seznanjen in bi bilo nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP. Organ za BPP je pravilno zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje izjemne BPP po 22. členu ZBPP, ob tem ko namreč tožnik v prošnji niti ni navedel razloga, zaradi katerega naj bi mu bila dodeljena. Če se uveljavlja kot izjemne okoliščine prosilčevo zdravstveno stanje, je namreč treba izkazati obremenjenost s stroški za zdravljenje; če pa se uveljavlja izredne finančne obveznosti, je treba izkazati, da so rezultat višje sile in če se uveljavlja stanje materialne ogroženosti prosilca, je obstoj takega stanja treba izkazati, pa tudi razloge, zaradi katerih se

Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in se jim s tem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. V sporu je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali si tožnica lahko s svojimi prejemki, ne glede na vir, zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe oziroma svoje družine. Ker se odškodnina za gmotno škodo v obliki izgubljenega zaslužka, ki jo je tožnica dobila kot enkratno izplačilo skupaj z zapadlo mesečno rento, všteva v premoženje, ki se upoštevajo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, tožnica do denarne socialne pomoči ni upravičena, ker njen dohodek presega minimalni dohodek družine. Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnica ni upravičena, ta tudi ni upravičena do vtoževanih pravic (po 29. členu ZUPJS ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec in po njih zavarovani družinski č

Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek.

Iz podatkov Davčne uprave RS, potrdila z dne 3. 9. 2013, je organ za BPP ugotovil, da je katastrski dohodek tožničinih kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2012 znašal 36,76 EUR. Tožnici je dal možnost, da se o tako ugotovljenem dejstvu izjavi. Iz njenega odgovora pa ne izhaja, da bi to dejstvo prerekala. Glede na navedeno - ker je katastrski dohodek (36,76 EUR) manjši od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je organ za BPP v določbah ZSVarPre pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja imel podlago za upoštevanje vrednosti vseh zemljišč, katerih lastnica je tožnica (kar presega 24.000 EUR). Ker je ta vrednost presegla znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF (13.780 EUR), je pravilen njegov nadaljnji zaključek, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitev, da se njena prošnja zavrne.

Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre. Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena ZDoh-2 izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.

Tožnik tudi tožbi ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za posojilo in da bi obenem lahko iz njih razbralo, da bi bilo nakazilo lahko v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupoštevno v smislu ugotavljanja višine prejemkov in presoje v smislu preverjanja izpolnjevanja finančnih pogojev iz 13. člena ZBPP. Zgolj bančni izpisek, ki ga je tožbi priložil tožnik, ne zadošča.

Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre. Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

Med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. Tožnik je tožbi priložil odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, iz katere sicer izhaja, da se mu dovoli opravljanje izpita za izvršitelja, in da stroški znašajo 155,46 EUR, ni pa predložil dokazila o tem, da je ta strošek izobraževanja oziroma usposabljanja dejansko plačal. Tožena stranka je na podlagi osebnih prejemkov vseh treh članov gospodinjstva, ki jih tožnika v tožbenih ugovorih niti ne prerekata, pravilno ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta finančno premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.